ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZDSS-1 člen 63.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - zavrženje dela tožbe - preuranjena tožba - sodno varstvo
Tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen za delo, zato je njegov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil v spornem obdobju zaradi bolezni začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času, utemeljen.
Tožena stranka v predsodnem postopku o odmeri in izplačevanju nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo še ni odločila ne s prvostopno, še manj pa z drugostopno odločbo, zoper katero bi tožeča stranka glede na 63. člen ZDSS-1 šele lahko uveljavljala sodno varstvo. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo v delu, s katero uveljavlja, da se mu za sporno obdobje obračuna in izplača nadomestilo za čas začasne nezmožnosti za delo, zavreči.
Kolektivna pogodba za javni sektor člen 36. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi člen 47.
dodatek za mentorstvo - klinično usposabljanje študentov - letni dopust
Tožnikov zahtevek za izplačilo razlike vrednosti opravljenega kliničnega usposabljanja, ki ga je tožnik opravljal skladno z dogovorom o izvajanju kliničnega usposabljanja študentov, ni utemeljen. Toženec (javni zavod - bolnišnica) nima pravne podlage za to izplačilo, saj sta v tem dogovoru tožnik in visoka šola zgolj dogovorila, da visoka šola plačuje mentorje na podlagi računov, ki jih izstavi učni zavod (tožena stranka) in prejetih poročil o opravljenem delu, medtem ko pravna podlaga in način plačevanja tožnika s strani tožene stranke nista bila določena. Tožniku dodatek za mentorstvo po 36. členu Kolektivne pogodbe za javni sektor ne pripada, saj ne gre za usposabljanje pripravnikov tožene stranke, oziroma delavcev, ki so na usposabljanje napoteni v skladu z zakoni, drugimi predpisi, kolektivnimi pogodbami ali splošnimi akti, ampak za klinično usposabljanje študentov visoke šole. Pravne podlage za izplačilo povečanega obsega dela ne daje niti dogovor o povečanem obsegu dela, ki ga tožnik ni podpisal. Ker tožnik tudi ni dokazal, da si je tožena stranka zaradi premalo izplačanega plačila za opravljene ure kliničnega usposabljanja študentov in dijakov pridobila protipravno premoženjsko korist, tožbeni zahtevek ni utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063748
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk člen 2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2.
javna priobčitev fonogramov – sorodne pravice – absolutne pravice – dolžnost obveščanja – civilnopravne sankcije – bodoče terjatve – neupravičena pridobitev – civilna kazen – reprezentativno združenje uporabnikov – poslovna dejavnost – pristop k podpisu individualne pogodbe – vezanost na skupni sporazum – odmena za uporabo fonogramov – povzročitev škode – zahtevek iz civilnega delikta – odškodnina – stroški poslovanja
Dolžnost mesečnega poročanja uporabnika tožnik ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Če uporabnik (kot v predmetni zadevi) ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. Če jih krši, potem je zahtevek po svoji pravni naravi odškodninski in ne iz neupravičene obogatitve.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožniku nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožeča stranka ne more prevaliti na toženo stranko.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - doječa delavka - obveščanje delodajalca - rok za podajo odpovedi
Tožnica je toženi stranki dojenje prvič omenila šele ob vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar potrdila o tem toženi stranki ni predložila, čeprav ga je direktor tožene stranke zahteval. Potrdilo je priložila šele tožbi. Skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS, ki ga je zavzelo v konkretni zadevi, tožnica ne more uveljavljati varstva pred odpovedjo na podlagi zdravniškega potrdila, predloženega šele v sodnem postopku. Zato tožnica ni upravičena do varstva pred odpovedjo kot doječa mati skladno s 115. členom ZDR.
Ni mogoče zahtevati, da bi delodajalec moral odpoved podati že ob prvih znakih težav pri poslovanju oz. prvih znakih, da določeno delo ne obstaja. Odločitev delodajalca, da še naprej obdrži v delovnem razmerju delavca, ki nima dovolj dela, ne more biti delodajalcu v škodo, da bi zaradi tega šteli, da je zamudil prekluzivni rok, v katerem mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi. Rok začne teči, ko se delodajalec dejansko odloči, da to delovno mesto ukine oz. da bo podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nastanek razloga in začetek teka roka za odpoved je odvisen od ugotovitve delodajalca, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov potreba po delavčevemu delu prenehala.
ZPP člen 86, 86/3, 367, 374, 374/1. ZDSS-1 člen 19.
zavrženje vloge - starostna pokojnina
Tožnica je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložila vlogo „Protest na odgovor Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani“. Pritožba zoper odločitev pritožbenega sodišča ni možna, možno je le izredno pravno sredstvo. Vloga tožnice, če se šteje kot izredno pravno sredstvo - revizija, je nedovoljena, ker tožnica za takšno pravno dejanje nima postulacijske sposobnosti oziroma tega ni izkazala (da ima opravljen pravniški državni izpit). Zato je tožničino vlogo potrebno zavreči (1. odstavek 374. člena ZPP).
ZPIZ/92 člen 11, 11/1, 11/1-1. ZPIZ-1 člen 3, 7, 7/2, 15, 15/1, 15/1-1, 19. URS člen 156. ZMEPIZ člen 45, 45/1, 45/1-3, 48. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 2, 2/1, 6, 7.
lastnost zavarovanca - opravljanje pridobitne dejavnosti - izvzem iz zavarovanja
Izpodbijana odločba o ugotovljeni lastnosti zavarovanca za sporno obdobje je zakonita, saj s strani tožnika po 19. členu ZPIZ-1 (po katerem pri ministru, pristojnemu za delo, lahko osebe, ki so vključene v obvezno zavarovanje v tujini, predlagajo izvzem iz obveznega zavarovanja, če je tako določeno z mednarodno pogodbo) ter 10. členu v zvezi z 8. členom mednarodnega Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ni bilo nobene iniciative za izvzem iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zaradi obstoja istovrstnega zavarovalnega razmerja pri hrvaškem nosilcu zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 7, 7/5, 36, 191, 398. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Evropske skupnosti člen 45.
starostna pokojnina - nova odmera - samostojni podjetnik - prispevki
Spornega obdobja ni mogoče priznati v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo, ker za to obdobje niso bili plačani prispevki.
Glede na pravnomočno odločitev o priznanju starostne pokojnine in ustavitvi izplačevanja vdovske pokojnine, sodišče v tem sporu ne sme presojati tožničinih navedb o nedopustnem posegu tožene stranke (ustavitvi izplačevanja vdovske pokojnine) v pridobljeno pravico do uživanja vdovske pokojnine.
Izplačevanje vdovske pokojnine je bilo tožnici ustavljeno zato, ker je izbrala uživanje starostne pokojnine, in ne zaradi prenehanja uporabe določb ZVarDod. Ta je v šestem odstavku 15. člena določal, da je vdovi oziroma vdovcu ali zunajzakonskemu partnerju, ki ima po predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju poleg pravice do samostojne starostne ali samostojne invalidske pokojnine tudi pravico do samostojne vdovske pokojnine, vdovska pokojnina zagotovljena najmanj v višini mejnega zneska, določenega s tem zakonom. Citirana določba je v času do 31. 12. 2011 urejala primere, ko se je vdova ob izpolnjevanju pogojev za starostno in vdovsko pokojnino odločila za uživanje samostojne vdovske pokojnine. Obravnavani primer pa ni takšen, saj je tožnica izbrala svojo starostno pokojnino. Zato je poleg starostne pokojnine upravičena le do dela vdovske pokojnine, o čemer je tožena stranka pravilno odločila z izpodbijanima odločbama. Tožničin zahtevek za odmero vdovske pokojnine od mejnega zneska zato ni utemeljen.
Tožnik je takoj po vložitvi tožbe to umaknil, tako da se pravda še ni začela, saj se pravda začne z vročitvijo tožbe toženi stranki, kot to določa 189. člen ZPP. Zato ni mogel nastati primer, da bi bila tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka.
Tožnica je izrecno izjavila, da umika tožbo, tožena stranka pa se je z umikom strinjala, zato je bilo potrebno postopek po 2. odstavku 188. člena ZPP ustaviti.
Čeprav je morala tožena stranka odgovoriti na večje število podobnih tožb, odgovori na tožbe pa naj bi bili po vsebini identični, to ne spremeni dejstva, da je bil vsak odgovor na tožbo nujno potreben za pravdo. Zato vložitve večjega števila sicer podobnih odgovorov na tožbo ni mogoče šteti kot takšno okoliščino, ki bi omogočala sorazmerno znižanje stroškov.
gradbena pogodba – pravočasno grajanje napak – začetek teka roka – napake v solidnosti zgradbe – normalna funkcija objekta – pogodbena vrednost del – cena na enoto
Kot napake po 662. členu OZ ne štejejo le napake, ki ogrožajo obstoj zgradbe (da bi se ta zaradi njih lahko porušila), pač pa tudi napake, zaradi katerih je onemogočena oziroma okrnjena normalna funkcija objekta.
Napake, kot jih zatrjuje tožena stranka, predstavljajo takšne napake, da jih ob prevzemu del ni bilo mogoče opaziti, ampak so se pojavile kasneje (ob pojavu meteorne vode). Skladno z navedenim zato ni mogoče od tožene stranke terjati grajanja napak ob prevzemu del oziroma podpisu primopredajnega zapisnika.
invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije
Pri tožnici, invalidki III. kategorije invalidnosti, je prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je njen tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine, utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - ustrezna zaposlitev
Reorganizacija in ukinitev tožničinega delovnega mesta je bila posledica toženkinega (slabšega) poslovanja. Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja v avtonomni sferi delodajalca, vendar pa sodišče ne presoja, ali je sprememba v organizaciji družbe potrebna in smotrna, preverja lahko le, ali ni morda le navidezna. Reorganizacija z ukinitvijo tožničinega delovnega mesta ni bila navidezna, ker so se po ukinitvi delovnega mesta njena dela prerazporedila na ostale toženkine zaposlene in funkcionarje. Zato je tožena stranka dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi v skladu s prvo alinejo 1. odstavka 88. člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je dokazala, da je ukinila delovno mesto vodja kampa in da je dela tega delovnega mesta razporedila na druge zaposlene. S tem je prenehala potreba po opravljanju dela tožeče stranke na delovnem mestu „vodja kampa“, pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka navedenega delovnega mesta nima več sistemiziranega, prav tako tožena stranka ni zaposlila novega delavca, ki bi to delo opravljal. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina
Pri tožnici, invalidki III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine, neutemeljen.
ZUJF člen 143. ZOPRZUJF člen 143, 143/3. ZPP člen 158, 158/1.
ustavitev postopka - pravdni stroški
Tožeča stranka je tožbo umaknila še pred razpisom naroka za glavno obravnavo, glede na to, da je tožena stranka po razveljavitvi 143. člena ZUJF z izplačevanjem nezmanjšanih zneskov pokojninske dajatve za vnaprej takoj odpravila protiustavni poseg v višino pokojninske dajatve, v zvezi s plačilom razlik protiustavno zmanjšanih zneskov pokojninske dajatve za nazaj pa je izdala odločbo v skladu z 3. odst. 143. člena ZOPRZUJF. Kljub temu, da je z upravnim aktom izplačilo protiustavno znižane razlike pokojninske dajatve izpolnjeno le delno v višini 20 % pripadajočega zneska ob izplačilu pokojnin za sporno obdobje, v preostalih 80 % razlike pa odloženo v izpolnitev na kasnejše obdobje, se tožeča stranka s takšnim načinom izpolnitve strinja, zaradi česar je ne more zadeti sankcija zamujenega umika tožbe. Zato je tožena stranka tožeči dolžna povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
špedicija - skrbnost špediterja - povrnitev potrebnih stroškov - vzrok za stroške stojnin in skladiščenja blaga - odgovornost za tretje
Zahtevana skrbnost tožeče stranke (špediterja) ne seže tako daleč, da bi od nje terjali, da mora pred predložitvijo posredovane dokumentacije o blagu preverjati identiteto prevzetega blaga tako, da bi morala odpirati kontejnerje, v katerih se je blago prevažalo in preverjati, ali je vsebina pošiljke skladna z deklariranim blagom na spremljajoči dokumentaciji.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063749
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 5, 5/1. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13, 13/1.
javna priobčitev fonogramov - sorodne pravice - absolutne pravice - dolžnost obveščanja - civilnopravne sankcije - bodoče terjatve - neupravičena pridobitev - civilna kazen - reprezentativno združenje uporabnikov - poslovni obrat - odmena za uporabo fonogramov - povzročitev škode - zahtevek iz civilnega delikta - odškodnina - stroški poslovanja
Dolžnost mesečnega poročanja uporabnika tožeča stranka ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma neplačevanjem.
Če uporabnik ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. Če jih krši, potem je zahtevek po svoji pravni naravi odškodninski in ne iz neupravičene obogatitve.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožniku nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožnik ne more prevaliti na toženo stranko.
izvršba na nepremičnine - odredba o prodaji na javni dražbi - obveščanje predkupnega upravičenca
Ker je predkupna upravičenka s k pritožbo priloženim dokazilom izkazala, da je sodišče bilo predhodno obveščeno o tem, da ne živi več na naslovu, vpisanem v zemljiški knjigi in je zato šteti, da je predkupna upravičenka sodišču sporočila nov naslov dejanskega bivanja, bi moralo sodišče predkupni upravičenki vročati odredbo o prodaji na nov naslov.