Uveljavitev ugodnejše carinske stopnje s predložitvijo neverodostojne listine predstavlja ravnanje, ki je zajeto v točki a) 1. odstavka 154. člena CZ, in pomeni, da je dolg nastal kot posledica ravnanja v nasprotju z določbami CZ.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 155, 157, 157/1, 157/2, 157/5. ZUP člen 147, 147/1, 238, 238/3. ZUS-1 člen 20, 20/3. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (2003) člen 5.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - pravnomočna inšpekcijska odločba - predhodno vprašanje - ugovori zavezanca - pritožbena novota - tožbena novota - pravica do izjave - upravni postopek
Upravni organ prve stopnje je bil v obravnavani zadevi na podlagi pravnomočne odločbe o nelegalnem kopu dolžan izdati odločbo po uradni dolžnosti in tožniku naložiti plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, kot ga zavezuje določba 5. odstavka 157. člena ZGO-1, pri čemer se ni smel več spuščati v vprašanje investitorstva nelegalnega kopa niti v opredelitev, za kakšno vrsto nedovoljenega posega je šlo.
Tožnik namreč niti v tožbi ne pojasni razlogov, zakaj dejstvom, ki so bila ugotovljena v pravnomočni inšpekcijski odločbi, brez lastne krivde ni ugovarjal že v času vodenja postopka na prvi stopnji, čeprav je to možnost glede na dano izjavo imel.
ZGZ člen 4, 4/2, 4/3, 4/4, 29, 29/6, 30, 30/3. ZUS-1 člen 2, 2/1, 17, 17/1, 17/2, 36, 36/1-6. ZUP člen 142, 142/1.
reprezentativnost zbornice - gospodarska zbornica - trgovinska zbornica - glas za računanje reprezentativnosti - prenos glasu - upravni spor - položaj stranke - pravni interes
Interes zbornice, ki ji je že priznana reprezentativnost, za sodelovanje v postopku za priznanje reprezentativnosti drugi zbornici ni zgolj ekonomske oziroma dejanske narave, saj izdaja odločbe v tem postopku lahko vpliva na obseg uresničevanja njenih individualnih, v materialnem pravu določenih pravic, tako da je tej zbornici v takšnem postopku treba priznati pravni interes.
Iz zakonske opredelitve v 3. odstavku 4. člena ZGZ je mogoče povzeti namen zakonodajalca, z določbo o le enkratnem štetju glasu preprečiti, da bi gospodarski subjekt z včlanitvijo v več zbornic lahko pridobil več glasov za računanje reprezentativnosti oziroma da bi več zbornic v postopkih za priznanje reprezentativnosti hkrati uveljavljalo glas istega subjekta. Takšno razumevanje zakona podpira tudi določba 6. odstavka 29. člena ZGZ, po kateri se za člane GZS ob uveljavitvi ZGZ šteje, da imajo svoj glas za računanje reprezentativnosti pri GZS, dokler se ne izjasnijo drugače. Pri tem je odločilnega pomena, da zakon za „drugačno izjasnitev“ ne določa roka oziroma je ne omejuje s kakšnim drugim dogodkom, kot npr. z izdajo upravne odločbe, kar pomeni, da lahko do te izjasnitve pride kadarkoli, torej tudi po izdaji odločbe o reprezentativnosti tožeče stranke, to pa smiselno pomeni možnost prenosa glasu.
ZTNP člen 1, 1/1, 12, 13, 15, 15/1, 17. ZON člen 51, 51/1, 53, 53/1, 53/6, 54, 54/1. ZGO-1 člen 50, 50/5, 66, 66/1, 66/1-3.
naravovarstveno soglasje - naravovarstveni pogoji - narodni park - dovoljenost gradnje - varstveni režim - obrazložitev odločbe
Če se vprašanje dovoljenosti gradnje pojavi v zvezi z določbami predpisov s področja ohranjanja narave, je treba o tem vprašanju odločiti v postopku izdaje naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja in ne v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, saj ZGO-1 ne daje podlage za tako odločanje. Prvostopenjski upravni organ bi v postopku izdaje naravovarstvenih pogojev moral določno in nedvoumno ugotoviti, ali je nameravana gradnja v skladu s tem varstvenim režimom, in svoje ugotovitve tudi ustrezno obrazložiti.
SZ člen 2, 2/1, 2/2, 3, 3/1, 3/2, 5, 11. ZUS-1 člen 64, 64/4.
ugotovitev statusa prostora - stanovanje - primerno stanovanje - vezanost upravnega organa na stališče sodišča - pravni interes za vodenje upravnega postopka
Razlogov, zakaj je dal prednost namembnosti, ki bi izhajala iz morebitnega upravnega akta, v primerjavi z dejansko uporabo prostorov, upravni organ v obrazložitvi ni navedel, kar bi bilo nujno glede na stališče sodišča v prejšnji sodbi, da iz zakonske ureditve v SZ ne izhaja, da bi se za opredelitev prostorov kot stanovanja zahtevali akti pristojnih organov.
Ker se po določbi 1. odstavka 2. člena SZ prostori, ki so stanovanje, lahko nahajajo tudi v drugi (nestanovanjski) zgradbi, razumevanje stanovanja po SZ ni odvisno od namembnosti, ki jo za samo stavbo določa morebitna upravna odločba (gradbeno, uporabno dovoljenje). Prav tako za odločanje o statusu ne morejo biti relevantni podzakonski predpisi iz 11. člena SZ, ki so med drugim določali tehnične, higienske in ekološke standarde stanovanj in stanovanjskih hiš. Drugačno stališče – da je treba uporabiti podzakonske predpise, ki določajo minimalne tehnične pogoje za graditev stanovanj -, bi namreč pomenilo, da prostorov, za katere ob izgradnji ali preureditvi v stanovanje ni bilo dvoma, da so stanovanje, zaradi kasnejšega zviševanja standardov gradnje ni mogoče več šteti za stanovanje. Sodišče ob tem še poudarja, da pojem stanovanja ni enak standardu primernega stanovanja iz 5. člena SZ.
V skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS v sodbi opr. št. I Up 126/2000 z dne 19. 6. 2000 ima prizadeta stranka pravni interes za vodenje upravnega postopka le, če je vprašanje, ali so sporni prostori stanovanje ali ne, predhodno vprašanje v katerem od drugih postopkov.
ZUreP-1 člen 104, 105, 110/2, 110/7. EZ člen 20, 22. ZUP člen 9, 114, 114/1, 238, 238/3.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - izgradnja kablovoda - nujni postopek - načelo zaslišanja strank - pritožbena novota - prevzem preostalih nepremičnin - stroški postopka
Tudi če bi pritožbeni organ odgovor predlagatelja tožnici vročil, bi slednja novih dejstev in dokazov, ki bi jih bilo mogoče upoštevati pri odločitvi, ne mogla več navesti, saj sme pritožnik nova dejstva in dokaze v postopku navajati najpozneje v pritožbi, in še to le v primeru, če izkaže, da jih ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji.
Ker ustanovitev služnosti v javno korist lastninsko upravičenje služnostnega zavezanca omejuje v najmanjši možni meri, odločitev o prevzemu v last tudi preostalih nepremičnin v postopkih ustanovitve služnosti (razen izjemoma v primeru posebej utemeljenih okoliščin) že po naravi stvari ni mogoča.
Upravni organ je odločitev o stroških oprl na določbo četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1, ki pa v obravnavani zadevi ne predstavlja podlage za odločitev o stroških. V navedeni določbi so namreč kot stroški v zvezi z razlastitvijo mišljeni stroški iz drugega odstavka 105. člena ZUreP-1 (npr. selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitna zmanjšana vrednost preostale nepremičnine) in ne stroški, ki nastanejo stranki med samim postopkom ali zaradi postopka, katere primeroma našteva prvi odstavek 113. člen ZUP (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.). Za slednje se uporabljajo splošna pravila upravnega postopka, kar pomeni, da je povrnitev teh stroškov odvisna od uspeha stranke v postopku.
ZDDV člen 21, 21/10, 33, 33/4, 47. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (1999) člen 34.
davek na dodano vrednost (DDV) - izstopni DDV - popravek obračunanega DDV - storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj
Institut popravka oziroma zmanjšanje davčne osnove je v pozitivni zakonodaji predviden po določenem postopku, pred tem pa mora biti opravljen popravek odbitka vstopnega DDV in obvestilo dobavitelja. Ob teh pogojih se potem popravek lahko izvrši pri dobavitelju v davčnem obdobju, v katerem je prejel pisno obvestilo prejemnika, da je popravil vstopni DDV.
ZICPES člen 71, 71/1, 71/2. Uredba sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice člen 11, 11/2, 13, 13/1.
Tožeča stranka kot imetnica blaga je v zvezi z odločbo o začasnem zasegu blaga poslala Carinskemu uradu izjavo o tem, ali blago krši pravice intelektualne lastnine ali ne. Njena vsebina ni sporna, oblika izjave pa v temeljni uredbi ni predpisana. Iz izjave izhaja, da blago niso ponaredki originalov, to pa je tudi edina relevantna okoliščina, ki lahko vpliva na potek nadaljnjega postopka. Ker prvostopni organ ni upošteval pravočasne izjave tožeče stranke, o tem ali blago krši pravice intelektualne lastnine ali ne, tudi ne gre za molk imetnika blaga in zato tudi niso izpolnjeni pogoji za zakonsko presumpcijo, da je dano soglasje k uničenju blaga pod carinskim nadzorom v poenostavljenem postopku.
davek na dodano vrednost (DDV) - storitve izobraževanja - storitve izobraževanja po partnerski pogodbi z nosilcem projekta - obdavčljiv promet
Ni sporna ugotovitev, da je tožnik opravil storitve, kar izhaja tudi iz pogodb, za kar je prejel plačilo, zato v obravnavanem primeru ne moremo govoriti zgolj o finančnem toku. Tudi po mnenju sodišča sam način, od kod so sredstva prišla, torej ali gre za evropska sredstva ali sredstva iz drugih skladov, ne vpliva na drugačno odločitev. Tožnik je navedena sredstva prejel po pogodbi kot partner nosilca projekta, kar ne spreminja okoliščin, da je opravil obdavčljiv promet.
vojni invalid - civilni invalid vojne - teroristični napad - vojaška agresija
Dogodkov ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo ni mogoče razumeti v najširšem pomenu te besede kot (splošnega) stanja v času vojaške agresije. Zato tudi po presoji sodišča strah, ki so ga v tem obdobju doživljali prebivalci Slovenije, sam po sebi ne predstavlja dogodkov v smislu 1. točke 4. člena ZVojI.
odobritev pravnega posla - prodaja več zemljiških kompleksov - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red - solastnik
V obravnavanem primeru bi bil, glede na dejanske okoliščine primera, ko je tožnik kot kupec po določbah 23. člena ZKZ predkupni upravičenec, ki je po prednostnem vrstnem redu glede vseh prodajanih zemljiških kompleksov na prvem mestu (solastnik 1. točka 1. odstavka 23. člena ZKZ), rezultat enak, kot če bi uveljavljal predkupno pravico ob prodaji vsakega posameznega zemljiškega kompleksa.
gradbeno dovoljenje - soglasje mejaša - upravni postopek - ničnost odločbe - izločitev uradne osebe
Če uradna oseba pri svojem odločanju ne bi uporabila ustaljenega in splošno sprejetega pravnega stališča glede razlage 5. točke 1. odstavka 279. člena ZUP, temveč bi sprejela pravno stališče, ki ga zagovarja tožeča stranka, bi to po vsej verjetnosti pripeljalo do njenega zaslišanja kot priče in s tem do njene izločitve. Uradna oseba, ki je vodila prvostopenjski upravni postopek, je s tem posredno – z uporabo ene od možnih interpretacij zakonskega besedila – sama odločila o tem, ali bo v postopku zaslišana kot priča ali ne, prav to pa je situacija, ki naj bi jo preprečile določbe 35. in 36. člena ZUP.
Tudi ob upoštevanju vseh dejanskih navedb tožeče stranke v obravnavanem primeru ne bi bilo mogoče govoriti o napaki volje upravnega organa, temveč izključno o napaki volje tožeče stranke, ki naj bi jo s svojim ravnanjem povzročila prizadeta stranka in ki je pripeljala do izjave tožeče stranke pred upravnim organom. Upravni organ ni bil glede te izjave v ničemer spravljen v zmoto, saj je njeno vsebino ugotovil neposredno, jo zabeležil v zapisnik in jo upošteval pri odločitvi v zadevi. Okoliščine, ki so tožečo stranko pripeljale do take izjave, ne morejo predstavljati podlage za izrek odločbe za nično, zato je tudi ugotavljanje teh okoliščin za odločitev v zadevi brezpredmetno.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-1, 218, 218b. EZ člen 30, 30/1, 57, 57/1, 57/2. Uredba o energetski infrastrukturi (2003) člen 2, 2/2-6, 7, 7/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - objekti gospodarske javne infrastrukture - gradbeni inženirski objekt - kompresorska postaja - dokazno breme
Neutemeljena je tožnikova trditev, da Uredba o energetski infrastrukturi v smislu 6. alineje 2. člena govori o kompresorski postaji kot o celoti (vključujoč torej tudi nadzorni objekt in parkirišča), saj to stališče ne upošteva nadaljnjih členov (vključno s prilogo 1), ki podrobneje definirajo posamezne objekte, omrežja ali naprave energetske infrastrukture. Zato ni mogoče šteti, da se ta pojem raztega tudi na druge - spremljajoče – objekte, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, le iz razloga, ker so zgrajeni v okviru opravljanja iste dejavnosti (sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina) in da zanje velja enak režim, kot ga za odmero NUSZ določa 218. člen ZGO-1 za zemljišča z zgrajenimi objekti gospodarske javne infrastrukture.
Zgolj pavšalno nestrinjanje z obračunom, ne da bi tožnik navedel razloge, zakaj se ne strinja s stališčem pritožbenega organa, ne omogoča preizkusa zatrjevane kršitve.
ZPNačrt člen 76, 76/1, 79, 79/3. ZUP člen 242, 242/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - prometna infrastruktura - dostop do lokalne ceste - upravni postopek - nadomestna odločba - upravni spor
Z nadomestitvenim delom izreka je prenehala veljavnost prejšnje odločbe upravnega organa prve stopnje. Ker odločba pravno ne obstoji več, zoper njo ni mogoče vložiti tožbe v upravnem sporu in predlagati njene odprave.
Šteje se, da je stavbno zemljišče opremljeno s tisto vrsto komunalne opreme, na katero je mogoče izvesti priključke, in s tisto, ki jo je mogoče uporabljati v obračunskem območju, v katerem se nahaja zemljišče zavezanca za plačilo komunalnega prispevka.
Bistveno je, da ima tožnik, ki je lastnik zemljišč, ki ležijo v obračunskem območju te vrste komunalne opreme, dostop do nje in da jo lahko uporablja, čeprav do nje dostopa po zemljiščih v zasebni lasti.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi
Da je tožnik nepremičnino pridobil na podlagi sodne odločbe, ki nadomešča prodajno pogodbo, je nesporno. Spora tudi ni, da je nabavna vrednost (kupnina) pravnomočno določena v višini 1.405,96 EUR. Ob povedanem je davčni organ pravilno uporabil 2. odstavek 98. člena ZDoh-2 in nabavno vrednost kapitala ugotovil z upoštevanjem navedene nabavne vrednosti.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 34, 34/4.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis davčnega dolga - upoštevanje nepremičnega premoženja
V zadevi ni spora o obsegu in vrednosti tožnikovega premoženja, sporno pa tudi ni, da je davčni organ v sodnem izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičninah pridobil zastavno pravico. Odločitev, da se pri ugotavljanju pogojev za odpis davčnega dolga navedeno premoženje tožnika v celoti upošteva, je skladna z določbo 34. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku.
vojni veteran - zahteva za priznanje pravic po ZVV - začetek uveljavljanja pravice - plačilo zdravstvenih storitev
Po presoji sodišča je bila odločitev prvostopnega organa o (delni) zavrnitvi tožnikove zahteve pravilna, saj zakon priznanje pravice, ki izhaja iz pridobljenega statusa vojnega veterana, časovno veže na uveljavitev takšne zahteve, torej na uveljavitev zahteve po priznanju v ZVV naštetih pravic, in ne od pridobitve statusa vojnega veterana.
Relevanten potrošnik je oseba, ki je razumno obveščena, pozorna in pazljiva, pri čemer pa se raven pozornosti spreminja v odvisnosti od blaga. Tako je potrošnikova splošna raven pozornosti nižja pri vsakodnevnem blagu in višja pri dragem blagu. V primeru poskusa registracije znamke v tujem jeziku pa je uspešnost registracije odvisna tudi od tega, kako široko se ta jezik govori v Sloveniji, kako znana je beseda in koliko je običajno, da se tuja beseda uporablja v neki trgovini.
Rubež terjatve ne predstavlja situacije, v kateri je pobot v vsakem primeru izključen. Z oziroma na omejitev razpolaganja, kakršno predstavlja rubež, pobotne izjave vsekakor ne more dati upnik terjatve, ki se rubi (v konkretnem primeru dolžnik po izpodbijanem sklepu o izvršbi). Glede dolžnika pa velja po OZ posebno pravilo, ki dopušča dolžniku zarubljene terjatve, da s pobotno izjavo doseže prenehanje medsebojnih obveznosti pod pogojem, da je njegova terjatev zapadla pred tem, ko je bil opravljen rubež (317. člen OZ).