Po zakonu je listina za vpis tudi pravnomočna sodba, s katero je sodišče osebi, zoper katero se predlaga vpis, naložilo, da prizna svoj podpis na zasebni listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga (4. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Pravnomočna sodba v takem primeru nadomesti notarsko overitev. Za pravnomočno sodno odločbo se šteje tudi sodna poravnava, sklenjena v tem postopku (drugi odstavek 40. člena ZZK-1). Nič drugače ni, če gre za pretorično sodno poravnavo.
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz splošnega petletnega zastaralnega roka (346. člen in tretji odstavek 352. člena OZ), pri začetku teka zastaranja roka (366. člen OZ) pa je pravilno upoštevalo merila iz sodne prakse SEU, ki jih je povzelo Vrhovno sodišče RS v precedenčni odločbi II Ips 14/2020 z dne 6. 11. 2020 in kasneje še v II Ips 67/2021 z dne 21. 7. 2021.
Toženki je še pojasniti, da se po izrecni določbi tretjega odstavka 21. člena ZPotK za potrošniške pogodbe poleg ZPotK uporabljajo tudi določbe drugih predpisov, ki so za potrošnika ugodnejše. Tak predpis je ZVPot, ki ureja širši obseg pravic potrošnika oziroma obveznosti ponudnika, ki niso izrecno (drugače) urejene v ZpotK.
Sodišče druge stopnje zavzema stališče, da je toženka prišla v zamudo z izpolnitvijo obveznosti z vložitvijo tožbe, saj predhodno tožnika od nje nista zahtevala vrnitve preveč plačanega denarja.