odgovornost zakoncev za skupne dolgove – dolgovi v zvezi s skupnim premoženjem – posojilna pogodba – vrnitev posojila
Posojilno pogodbo je revidentka sklenila skupaj s pokojnim možem, s katerim sta posojilo prejela za restavracijo, ki sta jo najela in uporabljala skupaj, posle v zvezi z restavracijo pa je vodila toženka, je pravilna odločitev, da je bilo posojilo najeto v zvezi s skupnim premoženjem
dedovanje – dedna pravica – obstoj izvenzakonske skupnosti – trajanje izvenzakonske skupnosti - elementi izvenzakonske skupnosti
Ponoven poskus skupnega življenja tožnice in zapustnika bi moral po svoji notranji vsebini izpolnjevati kriterije, ki so za priznanje zunajzakonske skupnosti tudi zaradi kratkosti skupnega življenja zelo strogi. Ob tem je ključna presoja pomena izjave pokojnika z dne 5. 2. 2003, ko je na sodišču deponiral oporoko, ob tem pa sodnici izjavil, da nima izvenzakonske partnerke. Taka izjava lahko pomeni le eno - da se zapustnik ni čutil v tovrstni zvezi, kakor sta presodili nižji sodišči. Za obstoj zunajzakonske skupnosti mora biti podana svobodna volja obeh partnerjev. Za obstoj zunajzakonske skupnosti torej ne zadošča, da si tega želi in ima voljo do tega le eden od partnerjev neke življenjske skupnosti (v konkretnem primeru tožnica), ki sicer obstoji, nima pa premoženjsko pravnih posledic.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – izročitev stvari tretjemu – odgovornost prevzemnika stvari
Določba 152. člena OZ je izjema od pravila, po katerem za škodo, ki izvira iz nevarne stvari ali dejavnosti, odgovarja njen imetnik in ureja odškodninsko odgovornost v primeru, ko prvotni imetnik nevarne stvari to zaupa komu drugemu v uporabo. Za prenos odgovornosti res ne zadošča gola izročitev stvari, ampak je pomembna vsebina pravnega razmerja med prvotnim imetnikom in prevzemnikom. Do prenosa odgovornosti za škodo, ki izvira iz nevarne dejavnosti, pride, ko tretji prevzame stvar z namenom samostojne oprave določenega posla in v celoti tudi prevzame nadzor nad nevarno stvarjo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OROŽJE
VS2006081
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 307, 307/1. ZOro-1 člen 3, 4, 28, 34.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva – hramba prepovedanega orožja - zbiranje orožja – najdba orožja
Čeprav je obsojeni razpolagal z dovoljenjem za zbiranje orožja, za zaseženo vojaško orožje takšnega dovoljenja ni imel (iz dejanskih ugotovitev tudi ne izhaja, da bi ustrezne postopke za to že vsaj sprožil), zato je zaseženo orožje hranil protipravno.
ZKP člen 18, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2. ZPol člen 39.
protispisnost - nedovoljen dokaz - policijska pooblastila - varnostni pregled - hišna preiskava - navzočnost pri hišni preiskavi - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi od odločilnih dejstvih
S tem, ko so policisti pridobili (prvo) odredbo za hišno preiskavo (zoper lastnico kot osumljenko), ko je na kraj prišla lastnica vikenda, ko je bil obsojenec kot dejanski uporabnik vikenda navzoč v prostoru, ki ga je bilo treba preiskati, ter sta bili prisotni dve polnoletni priči, so bili izpolnjeni pogoji za opravo hišne preiskave.
dovoljenost revizije – odškodnina za priznanje statusa političnega zapornika – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Zgolj z navedbo, da je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe ZPKri in ZSPOZ, ni zadoščeno standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDen člen 25, 25/7, 44, 44/3. ZUP (1986) člen 183, 185, 185/1.
dovoljena revizija zaradi vrednosti spora – denacionalizacija – povrnitev vlaganj v nepremičnino – ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč – dokazovanje z izvedencem
Ker gre pri ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč po Odloku o ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije za enostavno računsko operacijo, za katero se ne zahteva posebno strokovno znanje, izvedba dokaza z izvedencem za odločitev o tem ni potrebna. Šele če se izkaže, da je v zvezi z ugotavljanjem vlaganj potrebno izvesti dokaz z izvedencem, skladno z določbami 183. do 192. člena ZUP (1986), organ imenuje izvedenca na predlog osebe, ki uveljavlja vračilo vlaganj in ki je za izvedbo tega dokaza dolžna nositi tudi stroške.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZPNačrt člen 4, 14, 14/5.
gradnja stanovanjskega objekta – zavrnitev zahteve - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
V obravnavani zadevi ne gre za odločanje o denarnem zahtevku revidentov, temveč je v tej zadevi sporna odločitev o zavrnitvi njune vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. To pa ni pravica ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati navedba vrednosti spora (punctuma).
Prostorska akta Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran in Odlok o Asanacijskem načrtu mesta Piran, ki pa skladno z zakonodajo o prostorskem načrtovanju ne urejata prostorske ureditve na istem nivoju, kot to želita prikazati revidenta. Dolgoročni in srednjeročni plan določa osnovno namensko rabo parcel, torej planiranje s prostorom, medtem ko Asanacijski načrt, kot izvedbeni akt, določa podrobnejšo namensko rabo posamezne konkretne parcele.
Pridobitev gradbenega dovoljenja je odvisna od izpolnjevanja pogojev, ki jih določajo prostorski akti. Zelo hudih posledic pa ni mogoče izkazovati s tem, da revidenta ne bosta mogla graditi hiše, ker prostorski akt na zemljišču ne dovoljuje gradnje oziroma, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice –
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V inšpekcijski odločbi, s katero je inšpekcijskemu zavezancu naložena odstranitev nelegalne gradnje, obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Finančne posledice izvršitve izpodbijanega akta same po sebi ne izkazujejo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije – dovoljenje za izvajanje rudarskih del - vrednostni kriterij – pravica in obveznost ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve vprašanja – zelo hude posledice - neizkazane in pavšalne trditve – dovoljenje za izvajanje rudarskih del v kamnolomu
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta.
Pravno vprašanje, na katerega želi revident odgovor, mora revident navesti natančno in konkretno, navesti mora pravno pravilo, ki naj bi bilo z izpodbijano odločitvijo kršeno, okoliščine, ki kažejo na pomembnost tega vprašanja ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Če revident tega ni navedel, ni izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zatrjevane zelo hude posledice mora revident tudi izkazati, zgolj njegove navedbe zato praviloma ne zadoščajo za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 189, 189/1. ZGO-1 člen 54, 54/2. ZGO člen 36.
gradbeno dovoljenje – legalizacija – dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – pravno vprašanje se ne nanaša na vsebino - zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V odločbi o zavrnitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve.
Za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice izpodbijane odločitve izkazane.
URS člen 14, 14/2, 22. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZS člen 2, 2/2.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje izpostavljeno na splošni, načelni ravni - zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Na načelni in splošni ravni izpostavljena vprašanja, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem ali dvomov, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
Za izkazanost zelo hudih posledic ni dovolj le sklicevanje na listine v upravnih spisih.
dovoljenost revizije – vrednotni kriterij – pravica in obveznost ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje - standard natančne in konkretne opredelitve vprašanja – zelo hude posledice – pričakovanje – začasna odredba
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta.
Odločba o izbiri koncesionarja ni pravica ali obveznost, izražena v denarni vrednosti, zato navedba vrednosti spora (punctuma) v uvodu revizije ne zadosti vrednostnemu kriteriju za dovoljenost revizije.
Zgolj z navedbo, da gre v obravnavani zadevi za vprašanja upoštevanja pravnih standardov oziroma načel diskriminacije, transparentnosti in proporcionalnosti, ni zadoščeno standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pridobitev koncesije na podlagi javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev ter meril in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZPPPD člen 2, 2/1, 2/2, 7, 7/1, 10, 10/1. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog člen 1, 2.
inšpektor za kmetijstvo – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo – čaj iz konopljinih vršičkov
Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Določbe ZPPPD in Uredbe dajejo jasen odgovor, da je promet s substanco (konopljo), ki je opredeljena v seznamu iz Uredbe, prepovedan ne glede na obliko in količino, v kateri je dana v promet, razen v zakonsko določenih primerih, ki pa v obravnavanem primeru niso ne zatrjevani ne izkazani.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja – neenotna sodna praksa
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Brez natančno in konkretno postavljenega pomembnega pravnega vprašanja (oziroma vprašanja, ki je v obravnavani zadevi bistveno za odločitev) ni mogoče ugotavljati, ali zatrjevana neenotnost sodne prakse prvostopenjskega sodišča, ki jo revident uveljavlja v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in jo utemeljuje s sklicevanjem na sodbo sodišča prve stopnje, obstoji.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/2, 132, 132/1, 132/2, 140, 142, 142/1, 142/3.
prepozna pritožba – fikcija vročitve – začetek teka roka
Fikcija vročitve nastopi 15 dan od dneva, ko je bilo naslovniku v hišnem predalčniku puščeno obvestilo. Pritožba, vložena po preteku 15-dnevnega roka, je prepozna.
obnova inšpekcijskega postopka – dovoljenost revizije - pomembnost pravnega vprašanja po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker je vsebina spora zavrženje predloga za obnovo postopka, ki ga je revident vložil zaradi obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP, pravna vprašanja, ki jih izpostavlja in ki se nanašajo na obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP, niso pomembna pravna vprašanja po vsebini zadeve, zato revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
akt, ki ureja posamična razmerja – zavrženje tožbe – neposreden učinek na pravni položaj – uredba o državnem prostorskem načrtu
Čeprav Uredba konkretno določa načrtovane prostorske ureditve, torej predvidene posege v prostor, pa (nobena) njena določba ne učinkuje neposredno na pravni položaj tistih, katerih parcele sodijo v območje državnega prostorskega načrta za navezovalno cesto. Za konkretne posege v prostor, izvedene na njeni podlagi, bodo ob upoštevanju relevantne zakonodaje stekli upravni postopki, v katerih bodo svoje interese lahko varovali vsi tisti, na pravice ali pravni položaj katerih bo s temi posegi dejansko poseženo.
Tožba, vložena na podlagi četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, se po presoji, da izpodbijana Uredba (neposredno) ne ureja posamičnih razmerij, zavrže na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.