sprememba delodajalca - prevzem delavcev - začasen prevzem - prijava v zavarovanje - sodelovanje sindikata
Ker se je stranski intervenient, ko je tožnica prešla od njega k toženi stranki, zavezal, da bo delavcem, ki bodo na dan prenehanja pogodbe o opravljanju storitev še zaposleni pri toženi stranki, ponudil sklenitev pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu, je šlo v tožničinem primeru za začasen prenos. Prenos nazaj k stranskemu intervenientu je bil zakonito izveden (ne glede na njegovo finančno stanje) s tem, ko je tožnico prijavil v socialna zavarovanja. Nove pogodbe o zaposlitvi z njo ni bil dolžan skleniti, saj je šlo za avtomatičen prehod vseh pravic in obveznosti po obstoječi pogodbi o zaposlitvi.
Tožnica (občina) je na podlagi računov, ki jih je izstavljala prva toženka (osnovna šola), sofinancirala cene programov predšolske vzgoje za hčerko druge toženke in tretjega toženca, čeprav do tega nista bila upravičena, saj takšnega znižanja starša nista uveljavljala. Ker pa bi občina morala vedeti, da odločba o znižanju plačila ni bila izdana, saj ravno sama izdaja takšne odločbe, račune pa je kljub temu plačevala, ravnanje prve toženke ni protipravno, niti ni protipravna nastala škoda. Povračila ne more zahtevati nazaj niti na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi, saj je plačala nekaj, za kar je vedela, da ni dolžna.
Tožena stranka, ki je organizirana v pravnoorganizacijski obliki ustanove, ne sodi med osebe, za katere se po določbi 1. in 2. točke 481 ZPP uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih. Zato iz tega razloga ni podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča po določbi 7. točke 32. člena ZPP.
stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – mirovanje postopka – umik tožbe – prehod terjatve na Republiko Slovenijo
Po določbi 46. člena ZBPP terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. To pomeni, da je tožnica, ne glede na to, da je bil toženec v postopku brezplačne pravne pomoči zastopan po odvetniku, ki je plačan iz sredstev proračuna (toženec ni imel stroškov za zastopanje in za plačilo sodnih taks), tožencu dolžna povrniti stroške.
Vprašanje dolžnega vedenja tožene stranke o tožnikovi insolventnosti v času oprave izpodbijanih nakazil je treba presojati z vidika vsebinskega merila zahtevane profesionalne skrbnosti tožene stranke v skladu s pravili poslovno finančne stroke. Dolžnost ravnanja skladno s profesionalno skrbnostjo je pravni standard, ki mu mora sodišče dati vsebino, upoštevaje okoliščine primera in posameznemu delovnemu področju običajno, normalno ravnanje. Od poslovodstva kapitalskih družb se pričakuje spremljanje ekonomsko finančnega stanja takih družb s profesionalno skrbnostjo poslovno finančne stroke in stroke upravljanja podjetij, to pa predpostavlja tudi sposobnost poslovodstva, da tako stanje razbere iz letnih računovodskih izkazov – bilanc stanja in izkazov poslovnega izida.
Po 1. odst. 278. člena ZFPPIPP pravne posledice v 2. odst. tega člena (torej dolžnost vrnitve na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejetega) nastanejo, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne učinke izpodbitega pravnega dejanja. Pritožbeno sodišče je zato skladno s 1. in 2. odst. 313. člena ZPP določilo le paricijski rok 15 dni, v katerem mora tožena stranka vrniti prejeti denarni znesek. Do zakonskih zamudnih obresti je tožnik upravičen le od poteka 15 dnevnega paricijskega roka dalje do plačila, saj bo šele tedaj prišel v zamudo.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069517
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 277, 277/1, 277/4, 277/4-1. OZ člen 1035.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – rok za vložitev izpodbojne tožbe – sprememba tožbe – nakazilo – sklepčnost – objektivni pogoj izpodbojnosti – fiktivna izplačila – ugodnejši pogoji za izplačilo
Za situacijo iz 2. alineje 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP gre lahko le v primerih, ko upnik pred začetkom stečajnega postopka svoje terjatve do stečajnega dolžnika ne dobi poplačane, pač pa z izpodbijanim dejanjem pridobi ugodnejše pogoje za njegovo poplačilo v stečaju. Tožeča stranka v tožbi trdi, da je tožena stranka z izpodbijanimi pravnimi dejanji stečajnega dolžnika svoje terjatve dobila poplačane v celoti. Zato gre v tem primeru lahko le za pravno situacijo iz 1. alineje 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP, ko je objektivni pogoj izpodbojnosti podan, če je bila posledica izpodbijanih dejanj zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068408
SPZ člen 95, 96. ZIZ člen 192, 210.
neupravičena obogatitev – uporabnina – nadomestilo za uporabo stvari – dobra vera pridobitelja – uporabnina za bivanje v nepremičnini od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine do poteka roka za izselitev
Za primere neupravičene obogatitve, nastale z uporabo stvari, je potrebno uporabiti pravila 95. do 97. člena SPZ. Gre namreč za predpis, ki je v razmerju do pravil OZ kasnejši, pa tudi specialnejši. Po teh določbah ima dobrovernost, poštenost pridobitelja oziroma njegova nedobrovernost in nepoštenost poseben pomen.
Predpostavke, ki so skupne vsem položajem neupravičene pridobitve, so prikrajšanje na strani osiromašene osebe, povečanje premoženja oziroma obogatitev na strani obogatene osebe, obstoj vzročne zveze med prikrajšanjem premoženja na eni strani in povečanjem na drugi, odsotnost pravne podlage, ki bi opravičevala zmanjšanje premoženja na eni strani in njegovo povečanje na drugi in odsotnost privolitve prikrajšanca v prikrajšanje (načelo volenti non fit iniuria).
Drugi toženec je v času od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine do poteka roka za izselitev res še lahko (so)uporabljal nepremičnino, vendar pa mu sklep izvršilnega sodišča niti določila ZIZ niso dajali podlage za brezplačno uporabo.
URS člen 23, 23/2, 25. ZPP člen 19, 35, 270, 270/1, 270/1-12, 270/2, 433, 433/1, 435, 435/1. ZS člen 53, 53a, 53a/4, 53a/5, 54, 54/4. ZZK-1c člen 127, 127/2, 127/2-2, 157, 157/1.
funkcionalna pristojnost – strokovni sodelavec – pravno sredstvo - ugovor
Po mnenju pritožbenega sodišča je pravno sredstvo zoper sklep strokovnega sodelavca ugovor, ker o njem odloči sodnik sodišča prve stopnje (podobno kot je po prvem odstavku 435. člena ZPP dopusten ugovor zoper plačilni nalog, ki ga po prvem odstavku 433. člena ZPP izda strokovni sodelavec, ali kot je zoper sklep o vpisu, ki ga izda zemljiškoknjižni pomočnik, po prvem odstavku 157. člena Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1c dovoljen ugovor, o katerem po 2. točki drugega odstavka 127. člena ZZK-1c odloča zemljiškoknjižni sodnik, ipd.), kar ustreza tudi določbi 35. člena ZPP, da o pritožbi zoper odločitev okrajnega ali okrožnega sodišča odloča višje sodišče.
ZFPPIPP člen 19, 132, 132/4, 132/4-3, 224, 224/1, 389, 389/1, 383, 383/1. ZFPPIPP-C člen 90, 90/6. ZIZ člen 107, 107/3, 110, 128, 129.
izvršba na plačo – osebni stečaj – ločitvena pravica – rubež plače
Ob odsotnosti izrecnih zakonskih določb, ki bi urejale vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe v primeru osebnega stečaja, pri čemer je kot sredstvo izvršbe bil predlagan rubež dolžnikove plače, ki že po naravi stvari ne more biti eno izmed izvršilnih sredstev v primeru stečaja pravne osebe, in upoštevaje specifično naravo postopka osebnega stečaja, za katerega ZFPPIPP določa smiselno uporabo določb o stečaju pravne osebe, je glede na naravo razmerja med delavcem in delodajalcem v zvezi s terjatvijo iz naslova plačila za delo pravilna smiselna uporaba določb o izvršbi na sredstva pri organizacijah za plačilni promet po 3. točki četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP.
Za nastanek zastavne (ločitvene) pravice ne zadošča zgolj vročitev sklepa o izvršbi dolžničinemu delodajalcu, ampak je pomembno ugotoviti, ali je prišlo do blokade sredstev po sklepu o izvršbi, ki je bil izdan v predmetnem izvršilnem postopku, in s tem do nastanka zastavne pravice na terjatvi, s tem pa do pridobitve ločitvene pravice.
vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža – ugotovitvena tožba - zaščitena kmetija – določitev vrednosti nujnih deležev
Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža ni ugotovitvene, ampak je oblikovalne in dajatvene narave. Zato je nedopustna ugotovitvena tožba, če z njo tožeča stranka zahteva od sodišča ugotovitev spornih dejstev in tožba za vrnitev darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža, če ne vsebuje oblikovalnega zahtevka ali če se z dajatvenim zahtevkom zahteva vrnitev darila v zapuščino potem, ko je zapuščinski postopek že pravnomočno končan.
Oškodovančevo osebno stanje ni pravno relevanten vzrok, ki bi lahko vodil v deljeno vzročnost. Če je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode večji, to ne vpliva na vprašanje vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom.
izobraževanje - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije - dokončanje študija - poziv na delo
Ker tožeča stranka toženca po tem, ko jo je obvestil, da je zaključil študij, v enomesečnem roku, ki je bil dogovorjen v pogodbi o štipendiranju, ni pozvala, naj začne z delom (le ustno ga je obvestila, da ga naj bi v prihodnje povabila na sestanek v zvezi z zaposlitvijo), je tožnik prost pogodbenih obveznosti, tožena stranka pa ne more uspešno terjati vračila štipendij.
ZObr člen 100.a. ZSSloV člen 60. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 20.
javni uslužbenec - vojak - dodatek k plači - dodatno pokojninsko zavarovanje - dokončna in pravnomočna odločba
Glede na to, da so odločbe o imenovanju tožnikov na formacijske dolžnosti dokončne in pravnomočne, tožniki do večjih pravic, kot so priznane s temi odločbami (iz naslova dodatka za posebno nevarnost in ogroženost in priznanja zavarovalne dobe s povečanjem), niso upravičeni.
nepremoženjska škoda – strah – višina odškodnine za strah
Tožnik je utrpel tako primarni kot sekundarni strah. Primarnega v trenutku, ko se je proti tožniku zvalil skoraj 200-kilogramski težak sod, po poškodbi pa je tožnika zaradi omejene gibljivosti in neuporabnosti uda ter bolečin postopoma začelo skrbeti za izid zdravljenja. Tak strah je intenziviral do operacijskega posega. Po posegu pa je tožnik trpel sekundarni strah zmerne intenzitete. Takšen strah opravičuje odškodnino v znesku 500,00 EUR.
domneva o umiku tožbe – izostanek s poznejšega naroka – vročanje subjektu vpisa – fikcija vročitve – sprememba naslova v sodnem registru
Določba četrtega odstavka 282. člena ZPP ureja neizpodbojno domnevo, da je tožeča stranka umaknila tožbo, če ne pride na kakšen poznejši narok za glavno obravnavo in niso izpolnjeni pogoji za odločitev glede na stanje spisa. Takšna sankcija pa je lahko izrečena le ob predpostavki, da je bila tožeča stranka pravilno vabljena na poznejši narok in je bila tudi opozorjena na posledice izostanka z naroka.
ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register, da poskrbi, da bo na naslovu, ki je v registru naveden kot sedež, omogočeno sprejemanje sodnih pošiljk, oziroma, da poskrbi za ustrezne vpise v sodnem registru v primeru spremembe naslova.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – razžalitev dobrega imena in časti – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – zmanjšanje odškodnine
Na višino odškodnine ne more vplivati toženkin ugovor, da nima denarja za plačilo odškodnine, saj je bila škoda povzročena namenoma in ni pogojev za zmanjšanje odškodnine po 170. členu OZ.
stroški postopka – sedež odvetnika – stroški prevoza odvetnika – plačilo računa za mobilni telefon – prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja
Kot potrebni stroški se ne upoštevajo prevozi pooblaščenca, ki ima sedež v drugem kraju kot sodišče. Stranke imajo sicer pravico do odvetnika po svoji izbiri, vendar to še ne pomeni, da mora nasprotna stranka v postopku nositi breme stroškov, ki nastanejo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek.
javna dražba - prodajni narok – neplačilo kupnine – veljavnost sklepa o domiku – razveljavitev prodaje – ustavitev izvršbe
Domika in prodaje ni mogoče enačiti, saj pomenita dve zaporedni procesni dejanji znotraj prodajnega naroka. Veljavnost domika ni odvisna od plačila kupnine, zato sodišče v primeru razveljavitve prodaje ne sme razveljaviti pravnomočnega sklepa o domiku.
V primeru razveljavitve prodaje zaradi neplačila kupnine sodišče določi novo prodajo z vrstnim redom predhodne prodaje.