CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064200
ZPP člen 44, 44/2, 44/3. SPZ člen 99. OZ člen 190, 198.
vrednost spornega predmeta – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – varstvo lastninske pravice – neupravičena obogatitev – korist toženca – obseg uporabe – trditvena podlaga – neprerekana dejstva – privolitev v prikrajšanje
Sodišče pred začetkom obravnavanja glavne stvari s sklepom popravi očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta. S tem, ko je sodišče to storilo šele v sodbi, pa je zagrešilo le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. To namreč ni vplivalo na niti na stvarno pristojnost sodišča, niti na pravico stranke do revizije, pa tudi ne na pravilnost in zakonitost odločitve.
Za presojo prikrajšanja je bistveno, da je tožena stranka nepremičnino uporabljala in se s tem okoristila (obogatila), zato mora to korist vrniti. Korist je v brezplačni uporabi tožničine lastnine.
odškodninska odgovornost države – zaseg avtomobila - odškodnina
Ugovor tožene stranke (ki je država), češ da policija pri vračilu zaseženega vozila ni dolžna presojati civilnopravnih razmerij, je pravno nevzdržen ter v nasprotju z načelom pravne države.
vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža – ugotovitvena tožba - zaščitena kmetija – določitev vrednosti nujnih deležev
Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža ni ugotovitvene, ampak je oblikovalne in dajatvene narave. Zato je nedopustna ugotovitvena tožba, če z njo tožeča stranka zahteva od sodišča ugotovitev spornih dejstev in tožba za vrnitev darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža, če ne vsebuje oblikovalnega zahtevka ali če se z dajatvenim zahtevkom zahteva vrnitev darila v zapuščino potem, ko je zapuščinski postopek že pravnomočno končan.
stroški postopka – sedež odvetnika – stroški prevoza odvetnika – plačilo računa za mobilni telefon – prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja
Kot potrebni stroški se ne upoštevajo prevozi pooblaščenca, ki ima sedež v drugem kraju kot sodišče. Stranke imajo sicer pravico do odvetnika po svoji izbiri, vendar to še ne pomeni, da mora nasprotna stranka v postopku nositi breme stroškov, ki nastanejo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068408
SPZ člen 95, 96. ZIZ člen 192, 210.
neupravičena obogatitev – uporabnina – nadomestilo za uporabo stvari – dobra vera pridobitelja – uporabnina za bivanje v nepremičnini od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine do poteka roka za izselitev
Za primere neupravičene obogatitve, nastale z uporabo stvari, je potrebno uporabiti pravila 95. do 97. člena SPZ. Gre namreč za predpis, ki je v razmerju do pravil OZ kasnejši, pa tudi specialnejši. Po teh določbah ima dobrovernost, poštenost pridobitelja oziroma njegova nedobrovernost in nepoštenost poseben pomen.
Predpostavke, ki so skupne vsem položajem neupravičene pridobitve, so prikrajšanje na strani osiromašene osebe, povečanje premoženja oziroma obogatitev na strani obogatene osebe, obstoj vzročne zveze med prikrajšanjem premoženja na eni strani in povečanjem na drugi, odsotnost pravne podlage, ki bi opravičevala zmanjšanje premoženja na eni strani in njegovo povečanje na drugi in odsotnost privolitve prikrajšanca v prikrajšanje (načelo volenti non fit iniuria).
Drugi toženec je v času od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine do poteka roka za izselitev res še lahko (so)uporabljal nepremičnino, vendar pa mu sklep izvršilnega sodišča niti določila ZIZ niso dajali podlage za brezplačno uporabo.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev pravic - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - škoda - nepremoženjska škoda - duševne bolečine
Tožnikove navedbe o tem, da je bil v času odreditve pripravljenosti na domu omejen v svojem družabnem in družinskem življenju, ne utemeljujejo obstoja duševnih bolečin kot pravno priznane oblike škode.
Izdajatelj menice (tožena stranka) lahko uveljavlja zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil menico (tožeča stranka), tudi ugovore iz razmerja, ki je bilo podlaga za izdajo menice, zato je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je presojalo utemeljenost terjatve tožeče stranke iz temeljnega razmerja.
ZIZ člen 40, 40/6, 44, 44a, 44a/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 33, 33/1.
prenehanje dela izvršitelja - prevzemnik zadev - upravičenost prevzemnika do povračila stroškov - predlog za določitev izvršitelja
Ker izvršitelj, prevzemnik zadev po razrešenem izvršitelju, ni pridobil upravičenja v predmetnem izvršilnem postopku opravljati neposredna dejanja izvršbe, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni upravičen do povračila stroška. Določbe 1. odst. 33. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni mogoče razlagati v nasprotju z namenom ZIZ-E, ki izbiro izvršitelja prepušča izključno upniku.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – razžalitev dobrega imena in časti – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – zmanjšanje odškodnine
Na višino odškodnine ne more vplivati toženkin ugovor, da nima denarja za plačilo odškodnine, saj je bila škoda povzročena namenoma in ni pogojev za zmanjšanje odškodnine po 170. členu OZ.
Tožnica (občina) je na podlagi računov, ki jih je izstavljala prva toženka (osnovna šola), sofinancirala cene programov predšolske vzgoje za hčerko druge toženke in tretjega toženca, čeprav do tega nista bila upravičena, saj takšnega znižanja starša nista uveljavljala. Ker pa bi občina morala vedeti, da odločba o znižanju plačila ni bila izdana, saj ravno sama izdaja takšne odločbe, račune pa je kljub temu plačevala, ravnanje prve toženke ni protipravno, niti ni protipravna nastala škoda. Povračila ne more zahtevati nazaj niti na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi, saj je plačala nekaj, za kar je vedela, da ni dolžna.
stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – mirovanje postopka – umik tožbe – prehod terjatve na Republiko Slovenijo
Po določbi 46. člena ZBPP terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. To pomeni, da je tožnica, ne glede na to, da je bil toženec v postopku brezplačne pravne pomoči zastopan po odvetniku, ki je plačan iz sredstev proračuna (toženec ni imel stroškov za zastopanje in za plačilo sodnih taks), tožencu dolžna povrniti stroške.
Šele pravilna vročitev bi lahko imela za posledico pravnomočnost odločbe, slednje pa je logični predpogoj, da je mogoče zahtevati obnovo postopka. Tudi če bi bilo takšno pravno stališče prvostopenjskega sodišča napačno, to pritožnikoma ne more iti v škodo, saj je bila njuna vloga obravnavana kot predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, torej za dosego cilja, ki sta ga v svoji vlogi zasledovala: preprečiti, da bi bila sodna odločba, ki je bila izdana proti njima, pravnomočna.
ZPP člen 214, 214/2. ZFPPIPP člen 10, 10/3, 14, 14/1, 14/1-2, 14/3, 14/3-2, 28, 30, 30/4, 261, 261/1, 263, 263/1, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/1, 272/1-1, 272/2, 272/3, 272/3-1. OZ člen 299, 299/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni element izpodbojnosti – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – vzajemna izpolnitev po dvostranski pogodbi – običajen način plačila – verižna kompenzacija – dolžna skrbnost upnika – subjektivni element izpodbojnosti – kreditna tveganja – insolventnost dolžnika
Pri dvostranski pogodbi, pri kateri so vrednosti vzajemnih izpolnitev enake, ne pride do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja dolžnika, ne glede na to ali so izpolnitve obveznosti sočasne ali ne. Do takšnega zmanjšanja pa seveda pride, kadar medsebojni obveznosti strank nista enakovredni v škodo (kasnejšega) stečajnega dolžnika. Ker pa lahko pride tudi pri izpolnitvah dvostranskih pogodb z enakovrednimi vzajemnimi obveznostmi, pri katerih ne pride do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja, s selektivnim poravnavanjem obveznosti (kasnejšega) stečajnega dolžnika zgolj določenim upnikom do neenakega obravnavanja upnikov, je zakonodajalec predvidel domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
Ker je šlo pri tožeči stranki za insolventnost, ki je trajala dalj časa in ni nastala kar naenkrat ter jo je bilo mogoče iz javno dostopnih letnih poročil relativno enostavno prepoznati, je toženi stranki mogoče očitati, da pri poslovanju ni ravnala z zahtevano skrbnostjo, saj bi za tožnikovo insolventnost ob ustrezno skrbnem ravnanju lahko vedela.
sprememba delodajalca - prevzem delavcev - začasen prevzem - prijava v zavarovanje - sodelovanje sindikata
Ker se je stranski intervenient, ko je tožnica prešla od njega k toženi stranki, zavezal, da bo delavcem, ki bodo na dan prenehanja pogodbe o opravljanju storitev še zaposleni pri toženi stranki, ponudil sklenitev pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu, je šlo v tožničinem primeru za začasen prenos. Prenos nazaj k stranskemu intervenientu je bil zakonito izveden (ne glede na njegovo finančno stanje) s tem, ko je tožnico prijavil v socialna zavarovanja. Nove pogodbe o zaposlitvi z njo ni bil dolžan skleniti, saj je šlo za avtomatičen prehod vseh pravic in obveznosti po obstoječi pogodbi o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067880
ZPP člen 213. ZD člen 122. ZOR člen 359. OZ člen 190, 275.
pravica do izjave – dodelitev roka za odgovor na vlogo s ponovljenimi stališči – pravno relevantna dejstva – pogodba o dosmrtnem preživljanju – preužitkarska pogodba – pogodba o preužitku – prevzemnikova smrt – prevzemnikovi dediči – subrogacija
O kršitvi načela kontradiktornosti lahko govorimo le tedaj, kadar ravnanje sodišča povzroči, da stranki ni zagotovljena možnost sodelovanja v postopku. Ker je tožena stranka v omenjeni pripravljalni vlogi le ponovila že prej izražena stališča (ki za obravnavani postopek večinoma niti niso bila pomembna), po razumni oceni ni bilo nobenega upravičenega razloga za dodelitev roka za odgovor.
V sporih, povezanih z izvrševanjem preužitkarske pogodbe, se analogno uporabljajo nekatere določbe, ki urejajo pogodbo o dosmrtnem preživljanju. To pa ne velja za določbo 122. člena ZD. Uporabiti je tako potrebno splošno pravilo o prenosu pogodbenih obveznosti v primeru dolžnikove smrti, po katerem s smrtjo dolžnika (ali upnika) preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika.
vlaganje v nepremičnini – gradnja ceste – javno dobro – korist
Zgolj z izgradnjo občinske ceste, ki predstavlja javno dobro, korist občine še ni podana. Javno cesto namreč lahko uporablja vsak na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. O osebni in neposredni koristi občine (kot predpostavki neupravičene obogatitve) zato ni mogoče govoriti.
izvršba na nepremičnine – ugovor zoper novo izvršilno sredstvo – načelo sorazmernosti – predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo – nesorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe
V izvršbi na nepremičnino lahko dolžnik do oprave naroka za prodajo stvari predlaga, da sodišče določi drugo izvršilno sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo upnike terjatve.
Tudi na izkazanost pooblastila pooblaščenca, ki zastopa tožnike, ki so kot naknadni sosporniki vstopili v pravdo, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
Eventualno kaznivo dejanje, ki naj bi ga storil tožnikov delodajalec, z ničemer ne vpliva na tožnikovo obveznost, da tožbo dopolni tako, da je ta sposobna za obravnavo (postavi jasen in določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, opredeli stranki s točnim naslovom, navede dejstva in predlaga dokaze ter vlogo predloži v dveh izvodih).
sodni depozit – predpostavke za dopustnost sodnega depozita –najemnina za stanovanje
Sodišče izroči položeno stvar upniku pod pogoji, ki jih je postavil dolžnik oziroma druga oseba, ki ima pravni interes za izpolnitev obveznosti. Dolžnik ima torej pravico določiti pogoje, pod katerimi lahko sodišče izroči položeno stvar, pri čemer nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni dolžnika.