domneva o umiku tožbe – izostanek s poznejšega naroka – vročanje subjektu vpisa – fikcija vročitve – sprememba naslova v sodnem registru
Določba četrtega odstavka 282. člena ZPP ureja neizpodbojno domnevo, da je tožeča stranka umaknila tožbo, če ne pride na kakšen poznejši narok za glavno obravnavo in niso izpolnjeni pogoji za odločitev glede na stanje spisa. Takšna sankcija pa je lahko izrečena le ob predpostavki, da je bila tožeča stranka pravilno vabljena na poznejši narok in je bila tudi opozorjena na posledice izostanka z naroka.
ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register, da poskrbi, da bo na naslovu, ki je v registru naveden kot sedež, omogočeno sprejemanje sodnih pošiljk, oziroma, da poskrbi za ustrezne vpise v sodnem registru v primeru spremembe naslova.
ZPP člen 270, 270/3. ZST-1 člen 1, 11, 11/5, 12, 12/2, 12/3.
pravica do pritožbe – sklep procesnega vodstva – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – poziv na dopolnitev vloge
Za primer, ko stranka, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, tej zahtevi ne priloži z zakonom zahtevane izjave o premoženjskem stanju, ZST-1 določa, da sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Ker tega ravnanja podrobneje ne ureja, je treba uporabiti relevantne določbe ZPP. Sklep, s katerim se stranko pozove na dopolnitev vloge, sodi v okvir priprav za glavno obravnavo in da je glede na tretji odstavek 270. člena ZPP, po katerem ni pritožbe zoper odločitve, sprejete med pripravami za glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, tudi pritožba zoper ta sklep izključena. Morebitne kršitve lahko prizadeta stranka uveljavlja v pritožbi zoper odločitev o stvari sami.
Tožena stranka, ki je organizirana v pravnoorganizacijski obliki ustanove, ne sodi med osebe, za katere se po določbi 1. in 2. točke 481 ZPP uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih. Zato iz tega razloga ni podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča po določbi 7. točke 32. člena ZPP.
Tožnik je od tožene stranke prejel delovno knjižico, kar nedvomno pomeni, da se je mogel in moral zavedati, da je tožena stranka štela, da mu je prenehalo delovno razmerje. To pomeni, da bi moral v nadaljnjih 30-ih dneh od prenehanja delovnega razmerja (prejete in zaključene delovne knjižice) to izpodbijati pred sodiščem. Ker tega ni storil, se šteje, da mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo in njegov tožbeni zahtevek za plačilo plač po tem ne more biti utemeljen.
Oškodovančevo osebno stanje ni pravno relevanten vzrok, ki bi lahko vodil v deljeno vzročnost. Če je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode večji, to ne vpliva na vprašanje vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069517
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 277, 277/1, 277/4, 277/4-1. OZ člen 1035.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – rok za vložitev izpodbojne tožbe – sprememba tožbe – nakazilo – sklepčnost – objektivni pogoj izpodbojnosti – fiktivna izplačila – ugodnejši pogoji za izplačilo
Za situacijo iz 2. alineje 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP gre lahko le v primerih, ko upnik pred začetkom stečajnega postopka svoje terjatve do stečajnega dolžnika ne dobi poplačane, pač pa z izpodbijanim dejanjem pridobi ugodnejše pogoje za njegovo poplačilo v stečaju. Tožeča stranka v tožbi trdi, da je tožena stranka z izpodbijanimi pravnimi dejanji stečajnega dolžnika svoje terjatve dobila poplačane v celoti. Zato gre v tem primeru lahko le za pravno situacijo iz 1. alineje 1. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP, ko je objektivni pogoj izpodbojnosti podan, če je bila posledica izpodbijanih dejanj zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.
izobraževanje - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije - dokončanje študija - poziv na delo
Ker tožeča stranka toženca po tem, ko jo je obvestil, da je zaključil študij, v enomesečnem roku, ki je bil dogovorjen v pogodbi o štipendiranju, ni pozvala, naj začne z delom (le ustno ga je obvestila, da ga naj bi v prihodnje povabila na sestanek v zvezi z zaposlitvijo), je tožnik prost pogodbenih obveznosti, tožena stranka pa ne more uspešno terjati vračila štipendij.
ZPSPP člen 31. ZPP člen 78. ZGD-1 člen 32, 33, 35.
najem poslovnega prostora – vstop v pravice najemodajalca – originaren način pridobitve lastninske pravice - zastopanje družbe v pravdnem postopku s strani prokurista – prokurist
Tožnica je res s sodbo o ugotovitvi skupnega premoženja postala skupna lastnica poslovnega prostora, vendar pa s tem ni ponovno pridobila položaja najemodajalca. Skupna lastnica poslovnega prostora je postala na originaren način, torej ne gre za primer iz 31. člena ZPSPP, ki za vstop v položaj najemodajalca zahteva, da se lastninska pravica ali pravica uporabe na poslovnem prostoru pridobi „z nakupom ali kako drugače od najemodajalca“.
Prokurist brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika ne more sam zastopati pravne osebe v pravdnem postopku.
stroški postopka – sedež odvetnika – stroški prevoza odvetnika – plačilo računa za mobilni telefon – prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja
Kot potrebni stroški se ne upoštevajo prevozi pooblaščenca, ki ima sedež v drugem kraju kot sodišče. Stranke imajo sicer pravico do odvetnika po svoji izbiri, vendar to še ne pomeni, da mora nasprotna stranka v postopku nositi breme stroškov, ki nastanejo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek.
odškodninska odgovornost države – zaseg avtomobila - odškodnina
Ugovor tožene stranke (ki je država), češ da policija pri vračilu zaseženega vozila ni dolžna presojati civilnopravnih razmerij, je pravno nevzdržen ter v nasprotju z načelom pravne države.
pogodba o delu – pojasnilna dolžnost – odstop od pogodbe – neuporabno delo
Podjemnik, ki ni izpolnil svoje pojasnilne dolžnosti, odgovarja za napako opravljenega poslala, kljub temu, da je vzrok zanjo pomanjkljivo naročnikovo naročilo.
Šele pravilna vročitev bi lahko imela za posledico pravnomočnost odločbe, slednje pa je logični predpogoj, da je mogoče zahtevati obnovo postopka. Tudi če bi bilo takšno pravno stališče prvostopenjskega sodišča napačno, to pritožnikoma ne more iti v škodo, saj je bila njuna vloga obravnavana kot predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, torej za dosego cilja, ki sta ga v svoji vlogi zasledovala: preprečiti, da bi bila sodna odločba, ki je bila izdana proti njima, pravnomočna.
določitev preživnine – potrebe otroka kot dejansko in pravno vprašanje
Potrebe otroka so najprej dejstvo nedenarne narave. Ko sodišče nato ocenjuje, kolikšen delež teh potreb sta starša dolžna zagotoviti, pa pojem otrokovih potreb postane pravno-vrednotni pojem. Odgovor na slednje vprašanje je namreč odvisen od tega, kolikšne so preživninske zmožnosti obeh staršev. O tem sodišče materialnopravno presodi glede na vrednotni trikotnik otrokove potrebe – preživninske zmožnosti očeta – preživninske zmožnosti matere, ki ga izraža pravilo 129. člena ZZZDR. Določitev preživninske obveznosti tistega izmed staršev, pri katerem otrok ne živi, je nato sklepni del materialnopravne operacije. Strnjeno je v vprašanju, kolikšen delež pravno upoštevnih otrokovih potreb je dolžan nositi preživninski zavezanec in nazadnje, kolikšna je v denarju izražena preživninska obveznost, ki jo sodišče naloži tistemu izmed staršev, pri katerem otrok ne živi. Pri razporeditvi bremen pa se upošteva tudi breme varstva in vzgoje, ki ju nosi tisti izmed staršev, kateremu je otrok dodeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067880
ZPP člen 213. ZD člen 122. ZOR člen 359. OZ člen 190, 275.
pravica do izjave – dodelitev roka za odgovor na vlogo s ponovljenimi stališči – pravno relevantna dejstva – pogodba o dosmrtnem preživljanju – preužitkarska pogodba – pogodba o preužitku – prevzemnikova smrt – prevzemnikovi dediči – subrogacija
O kršitvi načela kontradiktornosti lahko govorimo le tedaj, kadar ravnanje sodišča povzroči, da stranki ni zagotovljena možnost sodelovanja v postopku. Ker je tožena stranka v omenjeni pripravljalni vlogi le ponovila že prej izražena stališča (ki za obravnavani postopek večinoma niti niso bila pomembna), po razumni oceni ni bilo nobenega upravičenega razloga za dodelitev roka za odgovor.
V sporih, povezanih z izvrševanjem preužitkarske pogodbe, se analogno uporabljajo nekatere določbe, ki urejajo pogodbo o dosmrtnem preživljanju. To pa ne velja za določbo 122. člena ZD. Uporabiti je tako potrebno splošno pravilo o prenosu pogodbenih obveznosti v primeru dolžnikove smrti, po katerem s smrtjo dolžnika (ali upnika) preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika.
vlaganje v nepremičnini – gradnja ceste – javno dobro – korist
Zgolj z izgradnjo občinske ceste, ki predstavlja javno dobro, korist občine še ni podana. Javno cesto namreč lahko uporablja vsak na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. O osebni in neposredni koristi občine (kot predpostavki neupravičene obogatitve) zato ni mogoče govoriti.
soprispevek staršev k nastanku škode – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - varnostni pas – otroški sedež – poškodovanje otrok v prometni nezgodi
Starša sta 20% soprispevala k nastanku večje škode tožnikov, ker nista poskrbela za ustrezno varnost s tem, ko tožnikov, ki sta bila v času prometne nesreče stara 3 leta oziroma 8 let, nista namestila v ustrezen otroški sedež in pripela z varnostnim pasom.
predkupna pravica – kmetijsko zemljišče – objava ponudbe za prodajo – sprejem ponudbe – izpodbijanje kupoprodajne pogodbe – izpodbojni upravičenec – rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Prvi odstavek 512. člena OZ določa, da lahko predkupni upravičenec zahteva razveljavitev pogodbe v šestih mesecih, odkar je zvedel za prodajno pogodbo, s katero je bila prekršena njegova predkupna pravica. Ker je bil tožniku razlog izpodbojnosti znan že ob vložitvi tožbe, je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik podrejeni zahtevek, ki ga je vložil po letu in pol od seznanitve z razlogom izpodbojnosti, vložil prepozno. Zato je zavrnitev podrejenega zahtevka pravilna.
ZFPPIPP člen 19, 132, 132/4, 132/4-3, 224, 224/1, 389, 389/1, 383, 383/1. ZFPPIPP-C člen 90, 90/6. ZIZ člen 107, 107/3, 110, 128, 129.
izvršba na plačo – osebni stečaj – ločitvena pravica – rubež plače
Ob odsotnosti izrecnih zakonskih določb, ki bi urejale vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe v primeru osebnega stečaja, pri čemer je kot sredstvo izvršbe bil predlagan rubež dolžnikove plače, ki že po naravi stvari ne more biti eno izmed izvršilnih sredstev v primeru stečaja pravne osebe, in upoštevaje specifično naravo postopka osebnega stečaja, za katerega ZFPPIPP določa smiselno uporabo določb o stečaju pravne osebe, je glede na naravo razmerja med delavcem in delodajalcem v zvezi s terjatvijo iz naslova plačila za delo pravilna smiselna uporaba določb o izvršbi na sredstva pri organizacijah za plačilni promet po 3. točki četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP.
Za nastanek zastavne (ločitvene) pravice ne zadošča zgolj vročitev sklepa o izvršbi dolžničinemu delodajalcu, ampak je pomembno ugotoviti, ali je prišlo do blokade sredstev po sklepu o izvršbi, ki je bil izdan v predmetnem izvršilnem postopku, in s tem do nastanka zastavne pravice na terjatvi, s tem pa do pridobitve ločitvene pravice.
Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo po tretjem odstavku 44. člena ZPP, ki predvideva korekturno funkcijo sodišča tudi za nedenarni zahtevek. Od vrednosti spornega predmeta je namreč odvisna uporaba pravil o stvarni pristojnosti, pristojnosti do revizije ter drugih postopkovnih pravil.
Odločitev, da znaša vrednost spornega predmeta 50.000,00 EUR, je sodišče utemeljilo s tem, da je vrednost premoženja, s katerim je zapustnik razpolagal z oporoko (s tožbo uveljavlja neveljavnost oporoke), zagotovo najmanj 50.000,00 EUR. Tožnik ne pojasni, zakaj merilo, ki ga je za določitev vrednosti spornega predmeta upoštevalo sodišče prve stopnje, ne bi bilo ustrezno, sodišče druge stopnje pa v njegovo pravilnost nima pomislekov. V skladu s četrtim odstavkom 44. člena ZPP se namreč mora sodišče na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti.