CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067880
ZPP člen 213. ZD člen 122. ZOR člen 359. OZ člen 190, 275.
pravica do izjave – dodelitev roka za odgovor na vlogo s ponovljenimi stališči – pravno relevantna dejstva – pogodba o dosmrtnem preživljanju – preužitkarska pogodba – pogodba o preužitku – prevzemnikova smrt – prevzemnikovi dediči – subrogacija
O kršitvi načela kontradiktornosti lahko govorimo le tedaj, kadar ravnanje sodišča povzroči, da stranki ni zagotovljena možnost sodelovanja v postopku. Ker je tožena stranka v omenjeni pripravljalni vlogi le ponovila že prej izražena stališča (ki za obravnavani postopek večinoma niti niso bila pomembna), po razumni oceni ni bilo nobenega upravičenega razloga za dodelitev roka za odgovor.
V sporih, povezanih z izvrševanjem preužitkarske pogodbe, se analogno uporabljajo nekatere določbe, ki urejajo pogodbo o dosmrtnem preživljanju. To pa ne velja za določbo 122. člena ZD. Uporabiti je tako potrebno splošno pravilo o prenosu pogodbenih obveznosti v primeru dolžnikove smrti, po katerem s smrtjo dolžnika (ali upnika) preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika.
vlaganje v nepremičnini – gradnja ceste – javno dobro – korist
Zgolj z izgradnjo občinske ceste, ki predstavlja javno dobro, korist občine še ni podana. Javno cesto namreč lahko uporablja vsak na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. O osebni in neposredni koristi občine (kot predpostavki neupravičene obogatitve) zato ni mogoče govoriti.
nepremoženjska škoda – strah – višina odškodnine za strah
Tožnik je utrpel tako primarni kot sekundarni strah. Primarnega v trenutku, ko se je proti tožniku zvalil skoraj 200-kilogramski težak sod, po poškodbi pa je tožnika zaradi omejene gibljivosti in neuporabnosti uda ter bolečin postopoma začelo skrbeti za izid zdravljenja. Tak strah je intenziviral do operacijskega posega. Po posegu pa je tožnik trpel sekundarni strah zmerne intenzitete. Takšen strah opravičuje odškodnino v znesku 500,00 EUR.
pogodba o delu – pojasnilna dolžnost – odstop od pogodbe – neuporabno delo
Podjemnik, ki ni izpolnil svoje pojasnilne dolžnosti, odgovarja za napako opravljenega poslala, kljub temu, da je vzrok zanjo pomanjkljivo naročnikovo naročilo.
zahtevek na povračilo koristi od uporabe stvari – narava zahtevka - sui generis zahtevek – zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – najemnina - zakupnina
Višina nadomestila po 72. členu ZDen se ugotavlja na podlagi ugotavljanja tržne vrednosti najemnine za relevantni prostor, zmanjšane za davščine in stroške vzdrževanja.
Pri zahtevku po 72. členu ZDen ne gre za pravi obogatitveni zahtevek (ne gre za ugotavljanje koristi, ki jo je imel zavezanec), ampak bolj za „neke vrste“ odškodninski zahtevek (in v tem smislu gre za sui generis zahtevek), pri katerem pa ni potrebno ugotavljati nedopustnosti ravnanja zavezanca, niti njegove odškodninske odgovornosti. To „škodo“ predstavlja korist, ki bi jo dosegel upravičenec, če bi bila nepremičnina v njegovi uporabi oziroma upravljanju.
Okoliščina, da naj bi šlo pri zahtevkih po 2. odst. 72. člena ZDen za "nečisto" denarno terjatev, ne pomeni, da lahko zakonske zamudne obresti tečejo šele od dneva izdaje sodbe. Tudi v teh primerih je potrebno zamudo presojati z ozirom na določbo drugega odstavka 299. člena OZ.
stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – mirovanje postopka – umik tožbe – prehod terjatve na Republiko Slovenijo
Po določbi 46. člena ZBPP terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. To pomeni, da je tožnica, ne glede na to, da je bil toženec v postopku brezplačne pravne pomoči zastopan po odvetniku, ki je plačan iz sredstev proračuna (toženec ni imel stroškov za zastopanje in za plačilo sodnih taks), tožencu dolžna povrniti stroške.
soprispevek staršev k nastanku škode – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - varnostni pas – otroški sedež – poškodovanje otrok v prometni nezgodi
Starša sta 20% soprispevala k nastanku večje škode tožnikov, ker nista poskrbela za ustrezno varnost s tem, ko tožnikov, ki sta bila v času prometne nesreče stara 3 leta oziroma 8 let, nista namestila v ustrezen otroški sedež in pripela z varnostnim pasom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064200
ZPP člen 44, 44/2, 44/3. SPZ člen 99. OZ člen 190, 198.
vrednost spornega predmeta – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – varstvo lastninske pravice – neupravičena obogatitev – korist toženca – obseg uporabe – trditvena podlaga – neprerekana dejstva – privolitev v prikrajšanje
Sodišče pred začetkom obravnavanja glavne stvari s sklepom popravi očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta. S tem, ko je sodišče to storilo šele v sodbi, pa je zagrešilo le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. To namreč ni vplivalo na niti na stvarno pristojnost sodišča, niti na pravico stranke do revizije, pa tudi ne na pravilnost in zakonitost odločitve.
Za presojo prikrajšanja je bistveno, da je tožena stranka nepremičnino uporabljala in se s tem okoristila (obogatila), zato mora to korist vrniti. Korist je v brezplačni uporabi tožničine lastnine.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev pravic - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - škoda - nepremoženjska škoda - duševne bolečine
Tožnikove navedbe o tem, da je bil v času odreditve pripravljenosti na domu omejen v svojem družabnem in družinskem življenju, ne utemeljujejo obstoja duševnih bolečin kot pravno priznane oblike škode.
odškodninska odgovornost države – zaseg avtomobila - odškodnina
Ugovor tožene stranke (ki je država), češ da policija pri vračilu zaseženega vozila ni dolžna presojati civilnopravnih razmerij, je pravno nevzdržen ter v nasprotju z načelom pravne države.
ZPP člen 214, 214/2. ZFPPIPP člen 10, 10/3, 14, 14/1, 14/1-2, 14/3, 14/3-2, 28, 30, 30/4, 261, 261/1, 263, 263/1, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/1, 272/1-1, 272/2, 272/3, 272/3-1. OZ člen 299, 299/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni element izpodbojnosti – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – vzajemna izpolnitev po dvostranski pogodbi – običajen način plačila – verižna kompenzacija – dolžna skrbnost upnika – subjektivni element izpodbojnosti – kreditna tveganja – insolventnost dolžnika
Pri dvostranski pogodbi, pri kateri so vrednosti vzajemnih izpolnitev enake, ne pride do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja dolžnika, ne glede na to ali so izpolnitve obveznosti sočasne ali ne. Do takšnega zmanjšanja pa seveda pride, kadar medsebojni obveznosti strank nista enakovredni v škodo (kasnejšega) stečajnega dolžnika. Ker pa lahko pride tudi pri izpolnitvah dvostranskih pogodb z enakovrednimi vzajemnimi obveznostmi, pri katerih ne pride do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja, s selektivnim poravnavanjem obveznosti (kasnejšega) stečajnega dolžnika zgolj določenim upnikom do neenakega obravnavanja upnikov, je zakonodajalec predvidel domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
Ker je šlo pri tožeči stranki za insolventnost, ki je trajala dalj časa in ni nastala kar naenkrat ter jo je bilo mogoče iz javno dostopnih letnih poročil relativno enostavno prepoznati, je toženi stranki mogoče očitati, da pri poslovanju ni ravnala z zahtevano skrbnostjo, saj bi za tožnikovo insolventnost ob ustrezno skrbnem ravnanju lahko vedela.
sprememba delodajalca - prevzem delavcev - začasen prevzem - prijava v zavarovanje - sodelovanje sindikata
Ker se je stranski intervenient, ko je tožnica prešla od njega k toženi stranki, zavezal, da bo delavcem, ki bodo na dan prenehanja pogodbe o opravljanju storitev še zaposleni pri toženi stranki, ponudil sklenitev pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu, je šlo v tožničinem primeru za začasen prenos. Prenos nazaj k stranskemu intervenientu je bil zakonito izveden (ne glede na njegovo finančno stanje) s tem, ko je tožnico prijavil v socialna zavarovanja. Nove pogodbe o zaposlitvi z njo ni bil dolžan skleniti, saj je šlo za avtomatičen prehod vseh pravic in obveznosti po obstoječi pogodbi o zaposlitvi.
Vprašanje dolžnega vedenja tožene stranke o tožnikovi insolventnosti v času oprave izpodbijanih nakazil je treba presojati z vidika vsebinskega merila zahtevane profesionalne skrbnosti tožene stranke v skladu s pravili poslovno finančne stroke. Dolžnost ravnanja skladno s profesionalno skrbnostjo je pravni standard, ki mu mora sodišče dati vsebino, upoštevaje okoliščine primera in posameznemu delovnemu področju običajno, normalno ravnanje. Od poslovodstva kapitalskih družb se pričakuje spremljanje ekonomsko finančnega stanja takih družb s profesionalno skrbnostjo poslovno finančne stroke in stroke upravljanja podjetij, to pa predpostavlja tudi sposobnost poslovodstva, da tako stanje razbere iz letnih računovodskih izkazov – bilanc stanja in izkazov poslovnega izida.
Po 1. odst. 278. člena ZFPPIPP pravne posledice v 2. odst. tega člena (torej dolžnost vrnitve na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejetega) nastanejo, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne učinke izpodbitega pravnega dejanja. Pritožbeno sodišče je zato skladno s 1. in 2. odst. 313. člena ZPP določilo le paricijski rok 15 dni, v katerem mora tožena stranka vrniti prejeti denarni znesek. Do zakonskih zamudnih obresti je tožnik upravičen le od poteka 15 dnevnega paricijskega roka dalje do plačila, saj bo šele tedaj prišel v zamudo.
sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju – vrednost zapuščine
Vrednosti zapuščine ni med obveznimi sestavinami sklepa o dedovanju. Ocena te vrednosti je namenjena ugotavljanju višine taksne obveznosti dedičev, zato je s pritožbo zoper sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.
Tožnik se na medicinsko dokumentacijo v ZD Sežana pravočasno (do konca naroka) ni niti skliceval, čeprav je vedel, da so ga prav tam oskrbeli takoj po poškodbi pred prevozom v Splošno Bolnico Izola. Tako zamude pri podajanju dokaznih predlogov ni mogoče opravičiti.
zavezovalni pravni posel – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – priposestvovanje – dobra vera
Iz zapisnika mejne obravnave ne izhaja zaveza toženih strank, da bodo prenesle lastninsko pravico na spornem delu zemljišča na tožečo stranko. Ob pomanjkanju takšne zaveze ni mogoče govoriti o zavezovalnem pravnem poslu, zato tudi obligacijske pravice za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila na strani tožeče stranke ni.
Varstvo lastninske pravice uživa tisti, ki je kot lastnik naveden v zemljiški knjigi, kadar pa tretji zatrjuje obstoj lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, ne sme obstajati dvom v dobrovernost stranke, ki naj bi nepremičnino priposestvovala.
ZObr člen 100.a. ZSSloV člen 60. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 20.
javni uslužbenec - vojak - dodatek k plači - dodatno pokojninsko zavarovanje - dokončna in pravnomočna odločba
Glede na to, da so odločbe o imenovanju tožnikov na formacijske dolžnosti dokončne in pravnomočne, tožniki do večjih pravic, kot so priznane s temi odločbami (iz naslova dodatka za posebno nevarnost in ogroženost in priznanja zavarovalne dobe s povečanjem), niso upravičeni.
Oškodovančevo osebno stanje ni pravno relevanten vzrok, ki bi lahko vodil v deljeno vzročnost. Če je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode večji, to ne vpliva na vprašanje vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom.
ZDR člen 126, 128. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 46, 46/1. ZPSV člen 3. ZDavP-2 člen 352, 353, 353/2.
plača - prikrajšanje pri plači - dodatek k plači - dodatek za delovno dobo - valorizacija - davki - prispevki
Nepravilno je, če sodba sodišča prve stopnje navaja konkretne zneske davkov in prispevkov, ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in plačati, upoštevaje prisojeni neto znesek razlike v plači, ker se davki in prispevki obračunajo po stopnjah, ki veljajo v času izplačila, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo.