Tožeča stranka je zavezanec za plačilo DDV, kar izhaja že iz računov, ki jih je izdala in na katerih so navedene identifikacijske številke tožeče stranke za DDV ter h končnemu znesku vrednosti prištet DDV. Storitev je bila v danem primeru opravljena, tožeča stranka, ki je davčni zavezanec, je račune izdala in na njih DDV tudi obračunala. Storitev z obračunanim DDV bi moralo upoštevati tudi sodišče prve stopnje in DDV prišteti k izračunani vrednosti nadomestila.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – določitev deležev - ugovor nadpolovičnega deleža - enostransko razpolaganje s skupnim premoženjem – neupravičena obogatitev – zamudne obresti
Toženec je sredstva iz skladov dvigal (dvignil) in jih porabil v svojo korist, kar pomeni, da je s sredstvi neupravičeno razpolagal. Ta (dvignjena) sredstva so predmet skupnega premoženja, tožnica (kot prikrajšani zakonec) pa je upravičena zahtevati izplačilo svojega deleža na teh denarnih sredstvih. Del skupnega premoženja so v primeru enostranskega razpolaganja s skupnim premoženjem tudi zamudne obresti, ki tečejo od dneva pridobitve, če je pridobitelj nepošten oziroma od dneva postavitve zahtevka.
Ker je tožnica pri nepremičnini parc. št. 133/4, k.o. X., v zemljiški knjigi vpisana kot njen izključni lastnik, ji ugovora nadpolovičnega deleža ni bilo treba uveljavljati s posebnim zahtevkom, ampak zadošča že ugovor.
Ker sta zapustnik in tožnikova mati v pogodbo zapisala, da sta kot zakonca solastnika nepremičnin, ki so bile predmet pogodbe in da sta razpolagala vsak s svojim deležem, tožnik nima pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek za tisti delež nepremičnin, s katerimi je razpolagala njegova mati. Pravni interes ima zgolj za tisti del delež nepremičnin, ki bi se lahko upošteval pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine po zapustniku A. P. in ki bi se lahko vračunal v tožnikov dedni delež.
svoboda izražanja - čast in dobro ime - jezik - jezikovne figure
Svoje stališče o kakovostni ravni nekega kulturnega ali družbenega ustvarjanja vsak lahko javno pove. Povsem nepomembno je, ali je zato strokovno usposobljen ali ne. Gre za svobodo izražanja.
ZFPPIPP člen 14, 231, 231/3, 232, 232/1, 233, 233/3.
nepopoln predlog za začetek stečajnega postopka – obstoj insolventnosti - obstoj trajnejše nelikvidnosti - verjetnost obstoja terjatve
S tem, ko je prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku predlagatelja pozvalo na dopolnitev predloga za začetek stečajnega postopka, ni zagrešilo nobene absolutne bistvene postopkovne kršitve.
neizpolnitev pogodbe – ara – vračanje are – odgovornost za izpolnitev pogodbe – verzija
Člen 65. OZ ureja primer neizpolnitve pogodbe zaradi odgovornosti ene od strank, ko je potrebno vrniti dvojno aro ali ni upravičenosti do vrnitve are. Le vrnitev are v njeni višini, kot je ta bila plačana, pa preide v primeru, ko nobena od strank ni odgovorna za neizpolnitev pogodbe. V takem primeru se ara vrača po pravilih verzije.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079311
ZD člen 106, 110, 111, 116. OZ člen 546, 547, 547/1, 551, 556.
pridržanje pravic ob izročitvi – izročilna pogodba – preužitkarska pogodba – izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja – dediči – nujni sosporniki
Pridržanje pravic ob izročitvi izročilne pogodbe eo ipso ne „spreminja“ v preužitkarsko. Ključna razlika med obema je ta, da je prevzemnik pri preužitkarski pogodbi lahko kdorkoli, pri izročilni pa le potomec – zato se (za njeno veljavnost) tudi zahteva soglasje dedičev.
Sodišče odloča o nedenarnem zahtevku na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja. Tak zahtevek ne more vplivati na obseg stečajne mase stečajnega dolžnika (fizične osebe), ki je v osebnem stečaju. Toženka glede konkretnega zahtevka ni izgubila poslovne sposobnosti niti ni ta omejena, stečajni upravitelj pa nima položaja njenega zakonitega zastopnika. Začetek stečajnega postopka zato nima vpliva na tek tega pravdnega postopka. Razlogov za prekinitev postopka torej ni.
pogodba o sofinanciranju doktorskega študija – dvojno financiranje – vrnitev sredstev – sklenitev delovnega razmerja
Toženec ni dolžan vrniti prejete šolnine in spodbude za doktorski študij, ki ju je prejel za študij v prvem letniku, če se je v drugem letniku zaposlil kot mladi raziskovalec. Takšna situacija ne predstavlja tako imenovanega dvojnega financiranja v smislu med pravdnima strankama sklenjene Pogodbe o sofinanciranju doktorskega študija.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079879
OZ člen 6, 6/2, 768. ZPP člen 212.
mandatna pogodba – skrbnost dobrega gospodarja – sprememba naročila – navzkrižje interesov – dokazni predlog za vpogled v drug sodni spis – razpravno načelo
Sprememba naročila mora biti izražena jasno in se nanjo ne da sklepati na osnovi posrednih navedb (izjav) tožnika, danih v drugih postopkih, torej izven notranjega razmerja med mandatarjem in naročiteljem.
Stranka mora pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj s posamezno listino dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka.
Če dokazni predlog ni ustrezno substanciran, odsotnost strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
ZIZ člen 167. ZOdvT člen 14, 14/2, 15, 16. ZOdvT tarifna številka 3467.
stroški postopka - nagrada za narok - izvršilna dejanja - ista zadeva - prodaja nepremičnine
Prodajo nepremičnine kot izvršilno dejanje v izvršbi na nepremičnino je šteti kot isto zadevo, kar še utrjuje stališče, da nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke za prodajo nepremičnine.
sodba na podlagi pripoznave – razpolaganje z zahtevkom
Pri presoji pravilnosti sodbe na podlagi pripoznave sodišče presoja le dvoje. Najprej to, ali sta stranki razpolagali z zahtevkom (ugotavlja torej, ali je tožena stranka res podala izjavo o pripoznavi). Edina presoja pravne narave, ki jo sodišče opravi, je, ali ne gre morda za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
V skladu z novejšo sodno prakso mora tožena stranka, če meni, da je njen delež na skupnem premoženju večji od polovice, vložiti nasprotno tožbo. Ugovor v takem primeru ne zadošča, ker je sodišče vezano na postavljeni tožbeni zahtevek.
Zaradi zmotne ocene toženčevega pravnega interesa za nasprotno tožbo, je izpodbijana odločba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
Skupno premoženje je treba obravnavati kot celoto in določiti enotne deleže na vseh predmetih skupnega premoženja. Drži tudi, da vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje vplivajo na velikost deležev, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja. Omenjeni načeli pa nista absolutni in so možne izjeme, med katere spada tudi vlaganje pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070554
OZ člen 131, 179.
razžalitev dobrega imena in časti – javna oseba – relativna javna oseba
Izraz tihotapljenje v očeh povprečnega bralca (sam po sebi) ne more biti žaljiv. Gre za splošen oziroma običajen ljudski izraz, ki obstaja bistveno dlje od kazenskih kodifikacij (oziroma njihovih definicij tega pojma) in označuje nedovoljen vnos stvari čez državno mejo oz. izogibanje carinskim ukrepom.
stvarna pristojnost – odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku – nepremoženjska škoda
Pristojnost za sojenje o zahtevku za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku se določi po tretjem odstavku 20. člena ZVPSBNO in za sojenje o zahtevku za premoženjsko škodo po splošnih pravilih ZPP, ker specialnega predpisa o pristojnosti za to vrsto škode v ZVPSBNO ni.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 226, 226/2, 226/3, 239, 273, 273/2. ZPP člen 111.
začasna odredba - nedenarna terjatev - denarna kazen - neizpolnitev obveznosti - prepoved objave člankov – izdaja novega sklepa o denarni kazni
Glede na namen izrekanja in izterjave denarne kazni za kršitev obveznosti oziroma prepovedi iz začasne odredbe določba tretjega odstavka 226. člena ZIZ ne predvideva oprave izvršbe na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, ne da bi sodišče hkrati tudi izdalo nov sklep, s katerim bi določilo dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo denarno kazen. Le v primeru, da je treba dolžnika nadalje prisiljevati k spoštovanju izdane začasne odredbe z določitvijo novega roka in z izrekom nove, višje, denarne kazni, je utemeljena izvršitev že izrečene denarne kazni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070509
OZ člen 183. ZPP člen 8.
premoženjska škoda – denarna odškodnina pravni osebi - dokazovanje – formalna dokazna pravila – prosta presoja dokazov – zaslišanje prič
Naš pravdni postopek ne pozna formalnih dokaznih pravil, zato je višino izdatkov, nastalih v zvezi z organizacijo odpadle etape hitrostne preizkušnje, mogoče izkazovati tudi s pričami.
Dokazno breme za izkaz škode kot ene izmed predpostavk odškodninskega zahtevka je na tožeči stranki, ki zatrjuje nastanek škode, in ne na toženi, ki slednje zanika.
Določilo 183. člena OZ ima predvsem preventivni namen, torej zmanjšati verjetnost nastanka podobnih škodnih ravnanj, zato je v tej smeri potrebno presojati tudi okoliščine primera, ki bi morebitno dosojo odškodnine upravičevale. Ta bo prišla v poštev predvsem v primerih, ko bo do okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe prišlo z ravnanji povzročitelja, storjenimi s hujšo obliko krivde, kot npr. objavljanje neresničnih trditev v novinarskih prispevkih ali pri dejanjih nelojalne konkurence, pri čemer je škodna posledica predvidljiva.