zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine
Spremenjene okoliščine v luči 132. člena ZZZDR morajo biti bistvene oziroma znatne, sicer je prvotna pravnomočna odločitev o določitvi preživnine vsebinsko razvrednotena. Razmere od katerih je odvisna določitev preživnine stalno varirajo. Teza, da je potrebno upoštevati vsakršno in ne le bistveno spremembo, bi pomenila neprestano določanje vsakokratne mesečne preživnine skozi celotno preživninsko obdobje.
določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – otrok s posebnimi potrebami – porazdelitev preživninskega bremena – otroški dodatek
Ker gre za otroka s posebnimi potrebami, je mati s skrbjo za varstvo in vzgojo bistveno bolj obremenjena – ta povečana nedenarna skrb se mora odražati pri vprašanju porazdelitve preživninskega bremena.
Ustava SFRJ člen 16. ZTLR člen 12, 29. SPZ člen 99, 100.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – dobra vera – družbena lastnina – začetek teka priposestvovalne dobe – gradnja na tujem zemljišču – vznemirjanje lastninske pravice
Pravna pravila ODZ o priposestvovanju so veljala le za zasebno lastnino, saj je družbena lastnina (prej državna lastnina) že od nastanka uživala posebno varstvo in je imela poseben položaj. Glede na tedanjo družbeno ureditev, nepremičnine, ki je sodila v družbeno lastnino, tako ni bilo mogoče priposestvovati, vse dokler je bila družbena lastnina.
Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je priposestvovalna doba (ponovno) začela teči (že) s sprejetjem Ustave RS (4. 11. 1991) oziroma Ustavnega amandmaja št. IX k Ustavi SRS (2. 10. 1989). S sodbo II Ips 184/2011 z dne 12. 12. 2012 je Vrhovno sodišče poenotilo sodno prakso glede vprašanja, kdaj je prišlo do ukinitve družbene lastnine, in sicer se je postavilo na stališče, da je do njenega prenehanja prišlo postopoma, z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.
Graditelj, če je bilo zemljišče v družbeni lastnini do konca graditve v družbeni lastnini, ni mogel pridobiti lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu, četudi je kasneje, ko je bil gradbeni objekt že zgrajen, zemljišče prenehalo biti družbena lastnina.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079294
OZ člen 15, 16, 619. ZZDej člen 46.
sklenitev pogodbe – soglasje volj – nesporazum – pogodba o delu – aleatornost - zavarovalna pogodba - vabilo na narok
Pri tej pogodbi o delu je po trditvah tožeče stranke treba plačati storitve tudi v primeru, če jih stranka ne potrebuje oziroma ne uporabi ustreznega paketa zdravstvenih storitev, ker to ni potrebno. Gre torej za določen bistven element pogodbe, ki je negotov oziroma tvegan (element aleatornosti).
sodba na podlagi pripoznave – razpolaganje z zahtevkom
Pri presoji pravilnosti sodbe na podlagi pripoznave sodišče presoja le dvoje. Najprej to, ali sta stranki razpolagali z zahtevkom (ugotavlja torej, ali je tožena stranka res podala izjavo o pripoznavi). Edina presoja pravne narave, ki jo sodišče opravi, je, ali ne gre morda za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
Zahtevka, ki ju je tožnik postavil kot primarnega in podrednega, sta v pretežnem delu povsem identična. V okviru obeh tožbenih zahtevkov tožnik zahteva, da se ocena delovne uspešnosti tožeče stranke kot diplomata za sporno obdobje in sklep ministrstva v celoti razveljavita, s tem da je v podrednem zahtevku še pristavek, da se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje pred spremenjeno komisijo za preizkus ocene. V delu, kjer sta oba zahtevka identična, ne gre za eventualno kumulacijo zahtevkov, zato bo moralo v nadaljevanju sodišče prve stopnje šteti, da do takšne kumulacije ni prišlo, saj je dejansko celoten primarni tožbeni zahtevek vsebovan v podrednem tožbenem zahtevku.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je zavrnilo tožnikove dokazne predloge le z obrazložitvijo, da so nepotrebni, storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke člena 339/2 ZPP. Na podlagi člena 287/2 ZPP mora sodišče v dokaznem sklepu, s katerim zavrne izvedbo predlaganega dokaza, navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo. Če tega ne stori v sklepu, mora to obrazložiti v končni odločbi. Če namreč razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov niso upravičeni oz. ustavno sprejemljivi, lahko to predstavlja kršitev 8. točke člena 339/2 ZPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDICINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072195
ZPP člen 7, 10, 11, 212, 286, 304. OZ člen 131, 148.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - vzročna zveza - trditvena podlaga – denarna kazen - vzdrževanje reda na glavni obravnavi – namen škodovanja drugemu – privilegirana sprememba tožbe
Ker tožnica navodil sodišča ni upoštevala, prekinjala je besede sodnice, kljub dobljenim odgovorom je vztrajno ponavljala vprašanja, ker z odgovori ni bila zadovoljna, ni si pustila dopovedati, da mora postavljati vprašanja in ne komentirati odgovorov, je imelo sodišče podlago za denarno kaznovanje tožnice.
Ker sta zapustnik in tožnikova mati v pogodbo zapisala, da sta kot zakonca solastnika nepremičnin, ki so bile predmet pogodbe in da sta razpolagala vsak s svojim deležem, tožnik nima pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek za tisti delež nepremičnin, s katerimi je razpolagala njegova mati. Pravni interes ima zgolj za tisti del delež nepremičnin, ki bi se lahko upošteval pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine po zapustniku A. P. in ki bi se lahko vračunal v tožnikov dedni delež.
svoboda izražanja - čast in dobro ime - jezik - jezikovne figure
Svoje stališče o kakovostni ravni nekega kulturnega ali družbenega ustvarjanja vsak lahko javno pove. Povsem nepomembno je, ali je zato strokovno usposobljen ali ne. Gre za svobodo izražanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070554
OZ člen 131, 179.
razžalitev dobrega imena in časti – javna oseba – relativna javna oseba
Izraz tihotapljenje v očeh povprečnega bralca (sam po sebi) ne more biti žaljiv. Gre za splošen oziroma običajen ljudski izraz, ki obstaja bistveno dlje od kazenskih kodifikacij (oziroma njihovih definicij tega pojma) in označuje nedovoljen vnos stvari čez državno mejo oz. izogibanje carinskim ukrepom.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0070550
URS člen 26. ZIZ člen 170, 170/1, 170/2, 211, 211/3. ZZK-1 člen 6, 8.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje izvršilnega sodišča – izvršba na nepremičnino – nevknjižena nepremičnina – zaznamba izvršbe – objava zapisnika o rubežu v Uradnem listu – publicitetni učinek
Zaradi protipravne opustitve izvršilnega sodišča, ki kljub zakonski zahtevi, da se zapisnik o rubežu objavi tudi v Uradnem listu RS, za objavo ni poskrbelo, ni nastopil učinek zaznambe izvršbe, s čimer bi tožnik kot upnik prvi pridobil poplačilno pravico ne glede na kasnejša razpolaganja z nepremičnino.
Pomen objave zapisnika o rubežu je izenačen z vpisom v zemljiško knjigo in je torej kasnejši pridobitelj nepremičnine (v primeru, ko bi bil zapisnik o rubežu, ki je bil sicer pravilno izobešen na sodni deski, še objavljen v Uradnem listu RS) nedobroveren. Kasnejši pridobitelj se na dobrovernost ne bi mogel sklicevati, če bi bil rubež objavljen v skladu z določbami ZIZ, tj. tudi v Uradnem listu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070509
OZ člen 183. ZPP člen 8.
premoženjska škoda – denarna odškodnina pravni osebi - dokazovanje – formalna dokazna pravila – prosta presoja dokazov – zaslišanje prič
Naš pravdni postopek ne pozna formalnih dokaznih pravil, zato je višino izdatkov, nastalih v zvezi z organizacijo odpadle etape hitrostne preizkušnje, mogoče izkazovati tudi s pričami.
Dokazno breme za izkaz škode kot ene izmed predpostavk odškodninskega zahtevka je na tožeči stranki, ki zatrjuje nastanek škode, in ne na toženi, ki slednje zanika.
Določilo 183. člena OZ ima predvsem preventivni namen, torej zmanjšati verjetnost nastanka podobnih škodnih ravnanj, zato je v tej smeri potrebno presojati tudi okoliščine primera, ki bi morebitno dosojo odškodnine upravičevale. Ta bo prišla v poštev predvsem v primerih, ko bo do okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe prišlo z ravnanji povzročitelja, storjenimi s hujšo obliko krivde, kot npr. objavljanje neresničnih trditev v novinarskih prispevkih ali pri dejanjih nelojalne konkurence, pri čemer je škodna posledica predvidljiva.
Obravnavana terjatev iz naslova stroškov tekočega obratovanja in vzdrževanja, povezanih s prostori, ki jih toženka nesporno uporablja, ni druga pravica, ki izhaja iz premoženja GZS v smislu tretjega odstavka 30. člena ZGZ.
IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066146
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 21, 55, 55/1, 55/1-8. SZ-1 člen 112, 112/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvršilni naslov – notarski zapis – zapadlost nedenarne terjatve - pravica do izjave – odpoved najemne pogodbe
Najemna (in podnajemna) pogodba se ob sporu odpovedujeta s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti. Izvršilni naslov za izselitev iz stanovanja kot posledica prenehanja najemne pogodbe zaradi izredne odpovedi je tako lahko le (pravnomočna) sodna odločba. Glede na navedeno zapadlosti nedenarne terjatve v obravnavanem primeru z listino iz 20.a člena ZIZ ni mogoče dokazovati in notarski zapis ne more biti izvršilni naslov za njeno prisilno uveljavitev.
Tožeča stranka je zavezanec za plačilo DDV, kar izhaja že iz računov, ki jih je izdala in na katerih so navedene identifikacijske številke tožeče stranke za DDV ter h končnemu znesku vrednosti prištet DDV. Storitev je bila v danem primeru opravljena, tožeča stranka, ki je davčni zavezanec, je račune izdala in na njih DDV tudi obračunala. Storitev z obračunanim DDV bi moralo upoštevati tudi sodišče prve stopnje in DDV prišteti k izračunani vrednosti nadomestila.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – določitev deležev - ugovor nadpolovičnega deleža - enostransko razpolaganje s skupnim premoženjem – neupravičena obogatitev – zamudne obresti
Toženec je sredstva iz skladov dvigal (dvignil) in jih porabil v svojo korist, kar pomeni, da je s sredstvi neupravičeno razpolagal. Ta (dvignjena) sredstva so predmet skupnega premoženja, tožnica (kot prikrajšani zakonec) pa je upravičena zahtevati izplačilo svojega deleža na teh denarnih sredstvih. Del skupnega premoženja so v primeru enostranskega razpolaganja s skupnim premoženjem tudi zamudne obresti, ki tečejo od dneva pridobitve, če je pridobitelj nepošten oziroma od dneva postavitve zahtevka.
Ker je tožnica pri nepremičnini parc. št. 133/4, k.o. X., v zemljiški knjigi vpisana kot njen izključni lastnik, ji ugovora nadpolovičnega deleža ni bilo treba uveljavljati s posebnim zahtevkom, ampak zadošča že ugovor.
Sodišče prve stopnje je v postopku pridobilo le predlog elaborata, ki vsebuje predlog novih parcelnih številk. Te pa pri geodetski upravi niso rezervirane. Na podlagi predloga elaborata ne more priti do parcelacije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079879
OZ člen 6, 6/2, 768. ZPP člen 212.
mandatna pogodba – skrbnost dobrega gospodarja – sprememba naročila – navzkrižje interesov – dokazni predlog za vpogled v drug sodni spis – razpravno načelo
Sprememba naročila mora biti izražena jasno in se nanjo ne da sklepati na osnovi posrednih navedb (izjav) tožnika, danih v drugih postopkih, torej izven notranjega razmerja med mandatarjem in naročiteljem.
Stranka mora pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj s posamezno listino dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka.
Če dokazni predlog ni ustrezno substanciran, odsotnost strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.