TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- razveljavi v delu I. točke izreka, s katerim je bil zavrnjen tožbeni zahtevek, da so toženci dolžni v prihodnje opustiti vsakršno poseganje v nepremičnino parc. št. 1017/7 k. o. x, vpisano v vl. št. 000, v 15 dneh.

- v preostalem delu pa se spremeni tako, da po spremembi glasi:

„ 1. Tožena stranka je dolžna odstraniti garažo velikosti 8m x 5m s parcele z ID znakom 000-1017/7 k. o. x, zgrajeno ob meji s parcelo z ID znakom 000-1020/3 in s parcelo z ID znakom 000-1017/3 k. o. x ter zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje brez zgrajenega objekta, vse v 15 dneh pod izvršbo.

2. Tožena stranka je dolžna v prihodnje opustiti vsakršno parkiranje na parceli z ID znakom 000-1017/7 k. o. x na mestu odstranjene garaže, vse v 15 dneh pod izvršbo.

3. Kar zahteva tožeča stranka več ali drugače se zavrne (glede parkiranja na delu nepremičnine z ID znakom 000-1017/7 k. o. x, na katerem ne stoji garaža velikosti 8m x 5m ).

4. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki v 15 dneh od vročitve sodbe in sklepa sodišča druge stopnje stroške, nastale v postopku pred sodiščem prve stopnje, v znesku 695,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila. “

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki v 15 dneh od vročitve sodbe in sklepa sodišča druge stopnje pritožbene stroške v znesku 257,51 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

IV. Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Pravna pravila ODZ o priposestvovanju so veljala le za zasebno lastnino, saj je družbena lastnina (prej državna lastnina) že od nastanka uživala posebno varstvo in je imela poseben položaj. Glede na tedanjo družbeno ureditev, nepremičnine, ki je sodila v družbeno lastnino, tako ni bilo mogoče priposestvovati, vse dokler je bila družbena lastnina.

Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je priposestvovalna doba (ponovno) začela teči (že) s sprejetjem Ustave RS (4. 11. 1991) oziroma Ustavnega amandmaja št. IX k Ustavi SRS (2. 10. 1989). S sodbo II Ips 184/2011 z dne 12. 12. 2012 je Vrhovno sodišče poenotilo sodno prakso glede vprašanja, kdaj je prišlo do ukinitve družbene lastnine, in sicer se je postavilo na stališče, da je do njenega prenehanja prišlo postopoma, z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.

Graditelj, če je bilo zemljišče v družbeni lastnini do konca graditve v družbeni lastnini, ni mogel pridobiti lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu, četudi je kasneje, ko je bil gradbeni objekt že zgrajen, zemljišče prenehalo biti družbena lastnina.