Obravnavana terjatev iz naslova stroškov tekočega obratovanja in vzdrževanja, povezanih s prostori, ki jih toženka nesporno uporablja, ni druga pravica, ki izhaja iz premoženja GZS v smislu tretjega odstavka 30. člena ZGZ.
IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066146
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 21, 55, 55/1, 55/1-8. SZ-1 člen 112, 112/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvršilni naslov – notarski zapis – zapadlost nedenarne terjatve - pravica do izjave – odpoved najemne pogodbe
Najemna (in podnajemna) pogodba se ob sporu odpovedujeta s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti. Izvršilni naslov za izselitev iz stanovanja kot posledica prenehanja najemne pogodbe zaradi izredne odpovedi je tako lahko le (pravnomočna) sodna odločba. Glede na navedeno zapadlosti nedenarne terjatve v obravnavanem primeru z listino iz 20.a člena ZIZ ni mogoče dokazovati in notarski zapis ne more biti izvršilni naslov za njeno prisilno uveljavitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070509
OZ člen 183. ZPP člen 8.
premoženjska škoda – denarna odškodnina pravni osebi - dokazovanje – formalna dokazna pravila – prosta presoja dokazov – zaslišanje prič
Naš pravdni postopek ne pozna formalnih dokaznih pravil, zato je višino izdatkov, nastalih v zvezi z organizacijo odpadle etape hitrostne preizkušnje, mogoče izkazovati tudi s pričami.
Dokazno breme za izkaz škode kot ene izmed predpostavk odškodninskega zahtevka je na tožeči stranki, ki zatrjuje nastanek škode, in ne na toženi, ki slednje zanika.
Določilo 183. člena OZ ima predvsem preventivni namen, torej zmanjšati verjetnost nastanka podobnih škodnih ravnanj, zato je v tej smeri potrebno presojati tudi okoliščine primera, ki bi morebitno dosojo odškodnine upravičevale. Ta bo prišla v poštev predvsem v primerih, ko bo do okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe prišlo z ravnanji povzročitelja, storjenimi s hujšo obliko krivde, kot npr. objavljanje neresničnih trditev v novinarskih prispevkih ali pri dejanjih nelojalne konkurence, pri čemer je škodna posledica predvidljiva.
ZIZ člen 167. ZOdvT člen 14, 14/2, 15, 16. ZOdvT tarifna številka 3467.
stroški postopka - nagrada za narok - izvršilna dejanja - ista zadeva - prodaja nepremičnine
Prodajo nepremičnine kot izvršilno dejanje v izvršbi na nepremičnino je šteti kot isto zadevo, kar še utrjuje stališče, da nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke za prodajo nepremičnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - predstavniki delavcev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po določbi prvega odstavka 113. člena ZDR delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi med ostalimi tudi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku brez soglasja sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca. Varstvo pred odpovedjo za takšno osebo traja ves čas opravljanja njegove funkcije in še eno leto po njenem prenehanju. Tožnik je odstopil s funkcije predsednika sindikata tožene stranke, pri čemer mu je bila pol leta za tem redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, kar pomeni, da bi iz tega naslova lahko užival varovano kategorijo delavca še eno leto po prenehanju te funkcije. Zato je potrebno ugotoviti, če je bil tožnik v spornem času kot podpredsednik sindikata tudi sindikalni zaupnik, saj bi le v takšni funkciji lahko imel zaščito še eno leto po prenehanju funkcije.
vrednost zapuščine – pravica do izjave – kršitev pravice do izjave
S tem, ko sodišče dediča med postopkom ni seznanilo z vrednostjo zapuščine, ki jo je pri odločitvi upoštevalo, mu je onemogočilo sodelovanje v postopku, zaradi česar je bila kršena njegova pravica do izjave.
sodba na podlagi pripoznave – razpolaganje z zahtevkom
Pri presoji pravilnosti sodbe na podlagi pripoznave sodišče presoja le dvoje. Najprej to, ali sta stranki razpolagali z zahtevkom (ugotavlja torej, ali je tožena stranka res podala izjavo o pripoznavi). Edina presoja pravne narave, ki jo sodišče opravi, je, ali ne gre morda za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
plačilo razlike plače - premestitev - varovana plača - nov plačni sistem
Institut varovane plače se je uporabil le enkrat, to je ob prehodu na nov plačni sistem dne 1. 8. 2008 in je vezan na delovno mesto, na katerega je javni uslužbenec v tistem trenutku razporejen. Namen instituta varovane plače je ohranitev pridobljenih pravice javnih uslužbencev pred prehodom na nov plačni sistem. V primeru, da kasneje, s premestitvijo ali napredovanjem, plače dosežejo znesek varovane plače ali ga celo presežejo, se jim izplačuje plača po ZSPJS in se jim ne določi na novo varovana plača, kot če bi bili premeščeni oz. bi napredovali že pred 1. 8. 2008. Primerjati je torej treba novi primerljivi znesek po ZSPJS z varovano plačo, kot je bila javnemu uslužbencu določena ob prehodu na nov plačni sistem. Če primerljivi znesek novega delovnega mesta preseže varovano plačo, javni uslužbenec, ki je razporejen na to novo delovno mesto, ni več upravičen do varovane plače, temveč do plače v skladu z ZSPJS. Tožnik je s tem, ko je bil premeščen na formacijsko dolžnost višji častnik inšpektor svetnik za obrambo in uvrščen v 50. plačni razred, presegel znesek varovane plače, določene ob prehodu na nov plačni sistem, zato mu varovana plača ne pripada več, pač pa le znesek plače po ZSPJS.
S plačilom glavnemu izvajalcu je v vsakem primeru prenehala toženkina obveznost do tožnika kot podizvajalca. Tožnik se zato ne more uspešno sklicevati niti na toženkino solidarno odgovornost za obveznosti glavnega izvajalca in tudi ne na toženkino deliktno odgovornost. Ker ZJN-2 in Uredba še nista določala obveznega neposrednega plačila naročnika podizvajalcu, je toženka smela plačati glavnemu izvajalcu, sploh ker tožnik takrat zahtevka zoper toženko še ni uveljavljal.
URS člen 22. ZNP člen 24, 24/1. ZPP člen 11, 11/3, 109, 109/1.
denarna kazen - žalitev sodišča - žaljiva vloga
V navedenem poglavju namreč predlagatelj pod sumom storitve kaznivih dejanj sodniku oziroma sodišču smiselno očita (čeravno tega izraza kot opozarja v pritožbi izrecno ne uporabi) nestrokovnost in nesposobnost ter tudi kriminalnost (koruptivnost) postopanja v obravnavani nepravdni zadevi. S tem pa o sodišču podaja negativno vrednostno oceno, s katero skuša jemati ugled sodnika in sodstva in s takšnim postopanjem presega pravico do izjave v sodnem postopku po že navedeni določbi 22. člena Ustave RS.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 59, 59/2, 212, 212/1, 217, 265, 265/1, 266, 266/1, 296. OZ člen 59, 59/1.
gradbena pogodba – stečajni postopek – prijava terjatev – vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – zadržanje denarnih sredstev – jamčevanje za napake – odprava napak – bodoče terjatve – pravne posledice začetka stečajnega postopka – terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku – pogojne terjatve – odložni pogoj – rok za prijavo terjatve – potrjena prisilna poravnava – pravni učinki potrjene prisilne poravnave – terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Neizročitev ustreznih zavarovanj v skladu s pogodbo ne predstavlja položaja po 24. členu ZFPPIPP. Tožeča stranka je izvedla vsa gradbena dela, tožena stranka pa je za gradbena dela plačala. Zadržanje sredstev v višini 10 % pogodbene vrednosti pri posameznih obračunskih situacijah je dogovorjeno v zavarovanje odprave napak v garancijski dobi oziroma za predložitev menice v zavarovanje odprave napak, torej v utrditev obveznosti, da bodo napake odpravljene. Dejstvo neizročitve zavarovanj oziroma menice s strani tožeče stranke ne pomeni, da tožeča stranka svojega dela obveznosti ni izpolnila, saj je tožena stranka ravno iz tega razloga zadržala 10% pogodbene vrednosti, s čimer je bila obveznost tožeče stranke smiselno - na drug način izpolnjena. Pritožbeno sodišče zaključuje, da je vsaj tožeča stranka do tožene stranke svoj del obveznosti izpolnila v celoti, kar pomeni, da dejanski stan po drugem odstavku 24. člena ZFPPIPP ni podan.
ZFPPIPP določa, da morajo upniki prijaviti v stečajnem postopku vse terjatve, ki nastanejo do začetka tega postopka. Vendar pa je treba v stečajnem postopku prijaviti tudi terjatve, ki še niso nastale, ker je njihov nastanek vezan na odložni pogoj. Pogojna terjatev je namreč vsaka terjatev, katere nastanek je odvisen od negotovega dejstva (prvi odstavek 59. člena OZ). Jamčevanje za odpravo napak v garancijski dobi je bila obveznost tožeče stranke do tožene, zato je imela tožena stranka terjatev do tožeče stranke na izpolnitev garancijske zaveze. Ker je bila terjatev tožene stranke vezana na pogoj, če se pokaže napaka v garancijski dobi, je treba šteti terjatev iz tega naslova za pogojno terjatev, ki bi jo moral upnik (tožena stranka) v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijaviti v splošnem trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP). Obveznost izročiti menico po pogodbi je določena v zavarovanje odprave napak v garancijski dobi. Obveznost izročitve menice je torej postranska akcesorna obveznost k obveznosti jamčevanja za odpravo napak, ki pa je na podlagi 296. člena ZFPPIPP prenehala, ker je tožena stranka ni prijavila v stečajnem postopku kot pogojno terjatev. S prenehanjem obveznosti tožeče stranke na izročitev menice, pa je odpadel tudi razlog za zadržanje denarnih sredstev kot zavarovanje jamčevanja za odpravo napak.
Po določbi prvega odstavka 212. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave. Navedeno velja tudi za vtoževano terjatev, saj je nastala do začetka postopka prisilne poravnave nad toženo stranko. Glede na določbo 217. člena ZFPPIPP pa je pritožbeno sodišče moralo pri odločitvi upoštevati pravnomočno potrjeno prisilno poravnavo, kot izhaja iz izreka te sodbe.
družbena lastnina - priposestvovanje - pravno nasledstvo občin
Da je na dan uveljavitve ZLNDL (to je 25. 7. 1997) sporna nepremičnina bila v družbeni lastnini, na kateri je pravico uporabe imela Občina R.. Občina R. je tako na podlagi prvega odstavka 5. člena ZLNDL na spornem zemljišču pridobila na izviren način lastninsko pravico že ob sami uveljavitvi ZLNDL, to je 25. 7. 1997.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZDen člen 3, 3/1, 3/1-20, 5, 64. URS člen 33.
sodna pristojnost – upravna pristojnost – vrnitev zaplenjenega premoženja – pravočasnost zahteve za vrnitev zaplenjenega premoženja – prehod premoženja v državno last - pravica do zasebne lastnine – načelo prirejenosti postopkov – odvzem dostopa do sodišča
V konkretnem primeru ni mogoče mimo dejstva, da se je pričel in tekel postopek po ZIKS vse do leta 2008 oziroma do prvih odločitev vrhovnega in ustavnega sodišča o teh zadevah. Nasprotni udeleženci do 2008 niso uveljavljali ugovora, da gre za drug postopek oziroma pravno podlago. Tako bi predlagatelji izgubili rok za uveljavljanje zahtev po ZDEN, kar bi gotovo pripeljalo do neenakega položaja vseh upravičencev in do stališča, ko je lahko ogrožena pravica do zasebne lastnine oziroma uveljavljanje pravice do poprave krivic. Prenos pristojnosti po 20-tih letih na upravni organ, pa čeprav bi z izrekom, kot ga je oblikovalo sodišče prve stopnje, ohranil prekluzivni rok, pomeni nepotrebno zavlačevanje in celo možnost odvzema dostopa do sodišča.
motenje posesti – prepoved uporabe zemljišča – fizična in verbalna prepoved
Toženčev ugovor, da že od leta 2006 dalje tožnici in njenim verbalno prepoveduje uporabo njegovega zemljišča za dostop na parcelo tožeče stranke, je prvostopenjsko sodišče zavrnilo s pravilnim argumentom, da je kljub temu vse do februarja 2013 tožeča stranka pot uporabljala. Zato ji gre posestno varstvo.
nujna pot - potrebna potna povezava z javno potjo - obremenitev sosednje nepremičnine - narava in namen obremenjene nepremičnine - načelo sorazmernosti - celovita vrednostna presoja - odločanje v okviru predloga za dovolitev nujne poti
Presoja pravnega standarda onemogočanja ali znatnega oviranja uporabe obremenjene nepremičnine ni mogoča zgolj z oceno, izraženo v denarju, pač pa zahteva celovito vrednostno presojo sodišča.
vročanje pisanj – vročanje pooblaščencu – nepravilna vročitev – kršitev pravice do izjave – spor majhne vrednosti
V prvem odstavku 137. člena ZPP je predvideno, da se v primeru, kadar ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu, razen če ni v zakonu drugače določeno. Vročitev stranki neposredno ne šteje za veljavno (vročitev) oziroma predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega ostavka 339. člena ZPP, saj je bila s tem prvotoženki odvzeta možnost kontradiktornega obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Pravna prednica J.H. ni bila dobroverna lastniška posestnica spornih nepremičnin, saj je nepremičnino uporabljala na podlagi najemne pogodbe, ki ni pridobitni naslov za pridobitev lastninske pravice, in da bi priposestvovalna doba za pridobitev lastninske pravice v obravnavanem primeru lahko pričela teči šele od uveljavitve ZLNDL dalje (od julija 1997).
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0080845
ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. ZIZ člen 226, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
regulacijska začasna odredba – učinkovitost pravice do sodnega varstva – nenadomestljiva škoda – omejitev pooblastil poslovodje – zmanjševanje premoženja družbe
Pomen ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe, ki se lahko izda ob oblikovalnem zahtevku, ni le v tem, da zagotovi možnost morebitne izvršbe, pač pa tudi v tem, da začasno uredi sporno pravno razmerje. Terjatve namreč ne ogroža le nevarnost, da sodbe ne bo mogoče izvršiti, pač pa tudi ravnanja, zaradi katerih bi sodno varstvo ostalo brez pomena – to pa je v primeru, če že v teku sodnega postopka za varstvo te terjatve tožniku nastane nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. V konkretnem primeru bi do tega lahko prišlo, če bi bilo toženi stranki omogočeno, da brez smiselnega razloga zmanjšuje premoženje družbe, v kateri imata poslovna deleža obe pravdni stranki, in s tem zmanjšuje tudi vrednost poslovnega deleža tožeče stranke.
Za veljavnost pisne oporoke pred pričami po določbi 64. člena ZD morajo biti tako izpolnjene naslednje obvezne predpostavke: obstajati mora pisni sestavek (listina), listino mora oporočitelj, ki zna brati in pisati, podpisati v navzočnosti dveh prič ter hkrati pred pričami izjaviti, da je pisni sestavek njegova oporoka.