OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079294
OZ člen 15, 16, 619. ZZDej člen 46.
sklenitev pogodbe – soglasje volj – nesporazum – pogodba o delu – aleatornost - zavarovalna pogodba - vabilo na narok
Pri tej pogodbi o delu je po trditvah tožeče stranke treba plačati storitve tudi v primeru, če jih stranka ne potrebuje oziroma ne uporabi ustreznega paketa zdravstvenih storitev, ker to ni potrebno. Gre torej za določen bistven element pogodbe, ki je negotov oziroma tvegan (element aleatornosti).
ZPP člen 110, 110/2, 339, 339/1. OZ člen 287, 288.
dokončno poplačilo - vrstni red vračunavanja izpolnitve – relativna bistvena kršitev določb postopka – rok za pripombe na cenitveno poročilo – podaljšanje roka
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se bo z vračunavanjem plačil ukvarjalo ob dokončnem poplačilu upnika, potem ko je na enostaven način ugotovilo, da terjatev ni v celoti poplačana, in ne v fazi odločanja o dolžnikovem ugovoru po izteku roka.
Ker pritožbeno sodišče na relativne bistvene kršitve določb postopka ne pazi po uradni dolžnosti, je na strani pritožnika izkaz verjetnosti vpliva kršitve na odločitev v sklepu. Uspe lahko, če pojasni, glede česa in zakaj bi kršitev na pravilnost in zakonitost sklepa lahko vplivala in s tem prepriča pritožbeno sodišče, da bi lahko bila odločitev drugačna, če ne bi bilo kršitve. Zgolj zatrjevanje kršitve procesne določbe in splošna navedba, da je kršitev vplivala na pravilnost odločitve, ne zadošča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Delodajalec ima zakonsko obveznost odpuščenega delavca zaposliti na drugem delovnem mestu (88/3. čl ZDR) samo v primeru, da je to delovno mesto prosto. Navedeno pa ne izhaja iz spisovnih podatkov v predmetni zadevi. Glede na to, da delovno mesto v kooperaciji ni bilo prosto, tožena stranka tožnici za to delovno mesto ni mogla ponuditi pogodbe o zaposlitvi.
duševno zdravje – ustavitev postopka – strinjanje z zadržanjem na zdravljenju – naknaden preklic soglasja
Obvestilo o preklicu soglasja, ki ga je psihiatrična bolnica prejela s strani sodišča, bo lahko povod (če pridržana oseba ob preklicu soglasja ni bila nemudoma izpuščena na prostost) za nov postopek po ZDZdr, ne more pa naknaden preklic soglasja vplivati na pravilnost odločitve o ustavitvi postopka sprejema osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v psihiatrični bolnici.
Glavni razlog za smrt pokojnega je bila prometna nezgoda, za katero je objektivno odgovoren zavarovanec tožene stranke. Ravnanje (opustitev) pokojnega predstavlja zgolj prispevek, katerega je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo.
določitev preživnine – potrebe polnoletnega otroka – zmožnosti zavezanca – študentsko delo – namen preživnine
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo dohodka tožnice, ki ga pridobiva z delom preko študentskega servisa. Tožnica je delo opravljala zgolj občasno in pridobivala minimalen dohodek (200,00 EUR letno), pri čemer ta dohodek ni bil stalen in ne trajno zagotovljen. Namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola, je v tem, da se mu omogoči šolanje - da se lahko posveti šolanju in ga uspešno konča. Zato ni moč od njega zahtevati, da bi ob rednem šolanju še delal in se s tem sam preživljal ter posledično zmanjševal preživninsko obveznost staršev.
vrednost zapuščine – pravica do izjave – kršitev pravice do izjave
S tem, ko sodišče dediča med postopkom ni seznanilo z vrednostjo zapuščine, ki jo je pri odločitvi upoštevalo, mu je onemogočilo sodelovanje v postopku, zaradi česar je bila kršena njegova pravica do izjave.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0070550
URS člen 26. ZIZ člen 170, 170/1, 170/2, 211, 211/3. ZZK-1 člen 6, 8.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje izvršilnega sodišča – izvršba na nepremičnino – nevknjižena nepremičnina – zaznamba izvršbe – objava zapisnika o rubežu v Uradnem listu – publicitetni učinek
Zaradi protipravne opustitve izvršilnega sodišča, ki kljub zakonski zahtevi, da se zapisnik o rubežu objavi tudi v Uradnem listu RS, za objavo ni poskrbelo, ni nastopil učinek zaznambe izvršbe, s čimer bi tožnik kot upnik prvi pridobil poplačilno pravico ne glede na kasnejša razpolaganja z nepremičnino.
Pomen objave zapisnika o rubežu je izenačen z vpisom v zemljiško knjigo in je torej kasnejši pridobitelj nepremičnine (v primeru, ko bi bil zapisnik o rubežu, ki je bil sicer pravilno izobešen na sodni deski, še objavljen v Uradnem listu RS) nedobroveren. Kasnejši pridobitelj se na dobrovernost ne bi mogel sklicevati, če bi bil rubež objavljen v skladu z določbami ZIZ, tj. tudi v Uradnem listu.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDICINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072195
ZPP člen 7, 10, 11, 212, 286, 304. OZ člen 131, 148.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - vzročna zveza - trditvena podlaga – denarna kazen - vzdrževanje reda na glavni obravnavi – namen škodovanja drugemu – privilegirana sprememba tožbe
Ker tožnica navodil sodišča ni upoštevala, prekinjala je besede sodnice, kljub dobljenim odgovorom je vztrajno ponavljala vprašanja, ker z odgovori ni bila zadovoljna, ni si pustila dopovedati, da mora postavljati vprašanja in ne komentirati odgovorov, je imelo sodišče podlago za denarno kaznovanje tožnice.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0080845
ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. ZIZ člen 226, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
regulacijska začasna odredba – učinkovitost pravice do sodnega varstva – nenadomestljiva škoda – omejitev pooblastil poslovodje – zmanjševanje premoženja družbe
Pomen ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe, ki se lahko izda ob oblikovalnem zahtevku, ni le v tem, da zagotovi možnost morebitne izvršbe, pač pa tudi v tem, da začasno uredi sporno pravno razmerje. Terjatve namreč ne ogroža le nevarnost, da sodbe ne bo mogoče izvršiti, pač pa tudi ravnanja, zaradi katerih bi sodno varstvo ostalo brez pomena – to pa je v primeru, če že v teku sodnega postopka za varstvo te terjatve tožniku nastane nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. V konkretnem primeru bi do tega lahko prišlo, če bi bilo toženi stranki omogočeno, da brez smiselnega razloga zmanjšuje premoženje družbe, v kateri imata poslovna deleža obe pravdni stranki, in s tem zmanjšuje tudi vrednost poslovnega deleža tožeče stranke.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 59, 59/2, 212, 212/1, 217, 265, 265/1, 266, 266/1, 296. OZ člen 59, 59/1.
gradbena pogodba – stečajni postopek – prijava terjatev – vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – zadržanje denarnih sredstev – jamčevanje za napake – odprava napak – bodoče terjatve – pravne posledice začetka stečajnega postopka – terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku – pogojne terjatve – odložni pogoj – rok za prijavo terjatve – potrjena prisilna poravnava – pravni učinki potrjene prisilne poravnave – terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Neizročitev ustreznih zavarovanj v skladu s pogodbo ne predstavlja položaja po 24. členu ZFPPIPP. Tožeča stranka je izvedla vsa gradbena dela, tožena stranka pa je za gradbena dela plačala. Zadržanje sredstev v višini 10 % pogodbene vrednosti pri posameznih obračunskih situacijah je dogovorjeno v zavarovanje odprave napak v garancijski dobi oziroma za predložitev menice v zavarovanje odprave napak, torej v utrditev obveznosti, da bodo napake odpravljene. Dejstvo neizročitve zavarovanj oziroma menice s strani tožeče stranke ne pomeni, da tožeča stranka svojega dela obveznosti ni izpolnila, saj je tožena stranka ravno iz tega razloga zadržala 10% pogodbene vrednosti, s čimer je bila obveznost tožeče stranke smiselno - na drug način izpolnjena. Pritožbeno sodišče zaključuje, da je vsaj tožeča stranka do tožene stranke svoj del obveznosti izpolnila v celoti, kar pomeni, da dejanski stan po drugem odstavku 24. člena ZFPPIPP ni podan.
ZFPPIPP določa, da morajo upniki prijaviti v stečajnem postopku vse terjatve, ki nastanejo do začetka tega postopka. Vendar pa je treba v stečajnem postopku prijaviti tudi terjatve, ki še niso nastale, ker je njihov nastanek vezan na odložni pogoj. Pogojna terjatev je namreč vsaka terjatev, katere nastanek je odvisen od negotovega dejstva (prvi odstavek 59. člena OZ). Jamčevanje za odpravo napak v garancijski dobi je bila obveznost tožeče stranke do tožene, zato je imela tožena stranka terjatev do tožeče stranke na izpolnitev garancijske zaveze. Ker je bila terjatev tožene stranke vezana na pogoj, če se pokaže napaka v garancijski dobi, je treba šteti terjatev iz tega naslova za pogojno terjatev, ki bi jo moral upnik (tožena stranka) v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijaviti v splošnem trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP). Obveznost izročiti menico po pogodbi je določena v zavarovanje odprave napak v garancijski dobi. Obveznost izročitve menice je torej postranska akcesorna obveznost k obveznosti jamčevanja za odpravo napak, ki pa je na podlagi 296. člena ZFPPIPP prenehala, ker je tožena stranka ni prijavila v stečajnem postopku kot pogojno terjatev. S prenehanjem obveznosti tožeče stranke na izročitev menice, pa je odpadel tudi razlog za zadržanje denarnih sredstev kot zavarovanje jamčevanja za odpravo napak.
Po določbi prvega odstavka 212. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave. Navedeno velja tudi za vtoževano terjatev, saj je nastala do začetka postopka prisilne poravnave nad toženo stranko. Glede na določbo 217. člena ZFPPIPP pa je pritožbeno sodišče moralo pri odločitvi upoštevati pravnomočno potrjeno prisilno poravnavo, kot izhaja iz izreka te sodbe.
nujna pot - potrebna potna povezava z javno potjo - obremenitev sosednje nepremičnine - narava in namen obremenjene nepremičnine - načelo sorazmernosti - celovita vrednostna presoja - odločanje v okviru predloga za dovolitev nujne poti
Presoja pravnega standarda onemogočanja ali znatnega oviranja uporabe obremenjene nepremičnine ni mogoča zgolj z oceno, izraženo v denarju, pač pa zahteva celovito vrednostno presojo sodišča.
Pravna prednica J.H. ni bila dobroverna lastniška posestnica spornih nepremičnin, saj je nepremičnino uporabljala na podlagi najemne pogodbe, ki ni pridobitni naslov za pridobitev lastninske pravice, in da bi priposestvovalna doba za pridobitev lastninske pravice v obravnavanem primeru lahko pričela teči šele od uveljavitve ZLNDL dalje (od julija 1997).
URS člen 22. ZNP člen 24, 24/1. ZPP člen 11, 11/3, 109, 109/1.
denarna kazen - žalitev sodišča - žaljiva vloga
V navedenem poglavju namreč predlagatelj pod sumom storitve kaznivih dejanj sodniku oziroma sodišču smiselno očita (čeravno tega izraza kot opozarja v pritožbi izrecno ne uporabi) nestrokovnost in nesposobnost ter tudi kriminalnost (koruptivnost) postopanja v obravnavani nepravdni zadevi. S tem pa o sodišču podaja negativno vrednostno oceno, s katero skuša jemati ugled sodnika in sodstva in s takšnim postopanjem presega pravico do izjave v sodnem postopku po že navedeni določbi 22. člena Ustave RS.
družbena lastnina - priposestvovanje - pravno nasledstvo občin
Da je na dan uveljavitve ZLNDL (to je 25. 7. 1997) sporna nepremičnina bila v družbeni lastnini, na kateri je pravico uporabe imela Občina R.. Občina R. je tako na podlagi prvega odstavka 5. člena ZLNDL na spornem zemljišču pridobila na izviren način lastninsko pravico že ob sami uveljavitvi ZLNDL, to je 25. 7. 1997.
Za veljavnost pisne oporoke pred pričami po določbi 64. člena ZD morajo biti tako izpolnjene naslednje obvezne predpostavke: obstajati mora pisni sestavek (listina), listino mora oporočitelj, ki zna brati in pisati, podpisati v navzočnosti dveh prič ter hkrati pred pričami izjaviti, da je pisni sestavek njegova oporoka.
motenje posesti – prepoved uporabe zemljišča – fizična in verbalna prepoved
Toženčev ugovor, da že od leta 2006 dalje tožnici in njenim verbalno prepoveduje uporabo njegovega zemljišča za dostop na parcelo tožeče stranke, je prvostopenjsko sodišče zavrnilo s pravilnim argumentom, da je kljub temu vse do februarja 2013 tožeča stranka pot uporabljala. Zato ji gre posestno varstvo.
vročanje pisanj – vročanje pooblaščencu – nepravilna vročitev – kršitev pravice do izjave – spor majhne vrednosti
V prvem odstavku 137. člena ZPP je predvideno, da se v primeru, kadar ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu, razen če ni v zakonu drugače določeno. Vročitev stranki neposredno ne šteje za veljavno (vročitev) oziroma predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega ostavka 339. člena ZPP, saj je bila s tem prvotoženki odvzeta možnost kontradiktornega obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZDen člen 3, 3/1, 3/1-20, 5, 64. URS člen 33.
sodna pristojnost – upravna pristojnost – vrnitev zaplenjenega premoženja – pravočasnost zahteve za vrnitev zaplenjenega premoženja – prehod premoženja v državno last - pravica do zasebne lastnine – načelo prirejenosti postopkov – odvzem dostopa do sodišča
V konkretnem primeru ni mogoče mimo dejstva, da se je pričel in tekel postopek po ZIKS vse do leta 2008 oziroma do prvih odločitev vrhovnega in ustavnega sodišča o teh zadevah. Nasprotni udeleženci do 2008 niso uveljavljali ugovora, da gre za drug postopek oziroma pravno podlago. Tako bi predlagatelji izgubili rok za uveljavljanje zahtev po ZDEN, kar bi gotovo pripeljalo do neenakega položaja vseh upravičencev in do stališča, ko je lahko ogrožena pravica do zasebne lastnine oziroma uveljavljanje pravice do poprave krivic. Prenos pristojnosti po 20-tih letih na upravni organ, pa čeprav bi z izrekom, kot ga je oblikovalo sodišče prve stopnje, ohranil prekluzivni rok, pomeni nepotrebno zavlačevanje in celo možnost odvzema dostopa do sodišča.