prekinitev postopka – predhodno vprašanje – tožba na izselitev in izročitev nepremičnine – lastništvo nepremičnine – načelo ekonomičnosti
Utemeljenost tožbenega zahtevka na izselitev in izročitev sporne nepremičnine je odvisna od vprašanja, ali je toženka solastnica te nepremičnine. Ker gre za kompleksno vprašanje, ki zahteva izčrpen dokazni postopek, je bolj ekonomično, da se ta postopek izvede pred drugim sodiščem, pred katerim že teče postopek za ugotovitev lastništva.
Merilo protipravnosti je predvidljivost negativne posledice ravnanja. Protipravno je tako vsako ravnanje, katerega predvidljiva posledica (tudi če je manj verjetna) je možnost nastanka škode.
Običajne stvari niso razlog za objektivno odgovornost. Pretehtati je treba, ali gre, upoštevaje vse okoliščine primera, za povečano nevarnost, takšno, kjer obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda in je pri tem ob normalnem teku dogodkov pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna.
Privolitev imetnika stanovanjske pravice vsebinsko pomeni, da imetnik stanovanjske pravice ne bo uveljavljal svoje pravice do ugodnega odkupa, da pa bo uveljavljal svojo pravico drug upravičenec. V izjavi imetnika stanovanjske pravice zato ne gre za prenos pravice do ugodnega nakupa na najožjega družinskega člana in tudi ne za dvostranski pravni posel. Darilna pogodba pa je dvostranski pravni posel. Zapustnica se je z izjavo o privolitvi odpovedala pravici do odkupa stanovanja in odstopila od prednosti, ki jo je dajal zakon in se s tem hkrati odpovedala tudi koristim, ki so izhajale iz njene pravice do ugodnega odkupa. Toženec bi torej lahko uveljavljal kot darilo zgolj polovico kupnine, če bi dokazal, da jo je zapustnica tožnici podarila.
Tožba za vrnitev darila je izpodbojna tožba, saj je pravica nujnega dediča zahtevati vrnitev darila posebna vrsta izpodbojne pravice. Tožbeni zahtevek je oblikovalne in dajatvene narave. Izpodbojna tožba zaradi prikrajšanja nujnega deleža ima v razmerju do darilne pogodbe, ki sta jo sklenila zapustnik in obdarjenec le relativne učinke – pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za dopolnitev nujnega deleža.
DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0063076
ZDen člen 6, 6/1, 54, 54/1, 54/1-1, 69, 73. ZOR člen 218, 220.
poravnava v denacionalizacijskem postopku - denacionalizacijski zahtevek - pravica do odškodnine - cesija - sodna pristojnost - neupravičena obogatitev
Ni mogoča razlaga, da so na podlagi poravnave ali na podlagi samega zakona na tožečo stranko (torej primarnega denacionalizacijskega zavezanca) prešle vse pravice, ki so jih v zvezi z denacionalizacijo imele upravičenke. Z njo bi namreč obšli bolj specifične določbe, ki jih za prav takšno situacijo predvideva ZDen – torej, da ima takšen zavezanec pravico do odškodnine, a le v primeru, da so izpolnjeni pogoji iz 73. člena ZDen.
Celo v primeru, ko bi upravičenke na tožečo stranko dejansko prenesle svoj denacionalizacijski zahtevek po plačilu odškodnine ali če bi ta nanjo prišel na podlagi zakonske subrogacije po 300. členu ZOR in bi tožeča stranka slednjo uveljavljala na tej podlagi, sodna pristojnost za odločanje o zahtevku ne bi bila podana. Skladno s 1. točko 1. odstavka 54. člena ZDen bi namreč o takšnem (denacionalizacijskem) zahtevku morala odločiti upravna enota po pravilih splošnega upravnega postopka.
znižanje preživnine - znatno spremenjene okoliščine
Spremenjene okoliščine v luči 132. člena ZZZDR morajo biti bistvene oziroma znatne. V nasprotnem primeru bi prišlo do situacije, ko bi upoštevanje vsake spremembe in ne zgolj bistvene pomenilo kontinuirano določanje vsakokratne mesečne preživnine skozi celotno preživninsko obdobje. Razmere, od katerih je odvisna določitev preživnine, se namreč stalno spreminjajo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0075766
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 21, 26, 26/1, 55, 55/1, 55/1-2. ZN člen 4. ZPP člen 3, 3/3.
izvršilni naslov - notarski zapis - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - pogojna obveznost - nedoločljiv pogoj - pogodbena kazen - izterjava pogodbene kazni - načelo formalne legalitete
Sodišče lahko izvršbo, ki je odvisna od nastopa kakšnega pogoja, dovoli le, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je pogoj nastopil.
Če je pogoj za izterjavo pogodbene kazni nedoločno opredeljen, je onemogočena presoja njegove (ne)uresničitve, posledično pa tudi ugotovitev morebitnega nastopa njegove posledice (obveznosti plačila pogodbene kazni). Notarski zapis, na podlagi katerega je upnik vložil predlog za izvršbo, v takem primeru ni primeren izvršilni naslov za izterjavo pogojno dogovorjene pogodbene kazni.
OZ člen 469, 471, 480, 480/1, 481, 481/2, 482, 482/1, 483, 484, 487.
stvarna napaka - zahtevek za izročitev nove stvari - jamčevalni zahtevek - garancija - prekluzija - vrstni red uveljavljanja zahtevkov - pravočasno grajanje napak - prekluzivni rok - sodna uveljavitev zahtevkov - prevara prodajalca
Pravila o prodajalčevi odgovornosti za stvarne napake se smiselno uporabljajo tudi za odgovornost proizvajalca oziroma prodajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari, in sicer glede vprašanj, ki s pravili o odgovornosti na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari niso (celovito) urejena.
Pri prevari po prvem odstavku 480. člena OZ ne gre za to, da bi prodajalec ravnal z namenom zavesti kupca, ampak je treba pojem prevare razumeti širše. Gre namreč za vsako ravnanje, s katerim je prodajalec zavedel kupca, da ta svojih pravic ni pravočasno uveljavil.
Če napaka v primernem dodatnem roku ni odpravljena, se pogodba šteje za razvezano po samem zakonu.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1. ZPIZ-2 člen 329. ZZRZI člen 37, 40, 40/1, 40/4. ZDR člen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalidnost - delovni invalid - komisija
V konkretnem primeru je Komisija podala mnenje, da tožena stranka kot delodajalec tožnici kot delovni invalidki, ki zaradi invalidnosti III. kategorije ni zmožna opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu čistilke z omejitvami, utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe po določbi prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1 in 40. člena ZZRZI. Zato tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita, ni utemeljen.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080390
OZ člen 83. ZMZPP člen 29, 48, 48/1, 52.
ugovor pristojnosti – spor z mednarodnim elementom – dogovor o izključni pristojnosti – razlaga pogodb
Pravdni stranki se kot pogodbeni stranki nista dogovorili le za izključno pristojnost izraelskega sodišča, pač pa v zvezi z neizpolnitvijo pogodbe s strani tožene stranke, kar je primer v obravnavani pravdi, za pristojnost sodišča v Republiki Sloveniji.
KZ člen 95, 96, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 371, 371/2, 500.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - velika premoženjska korist - zastaranje pregona - dokazna ocena - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Utemeljena pa je pritožba SKC, ki je po členu 367/V ZKP upravičena oseba za vložitev pritožbe, ker ji je bila z napadeno sodbo na podlagi člena 95 v zvezi s členom 96 KZ odvzeta premoženjska korist. Pritožnica ima namreč prav, ko uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/II ZKP, ko navaja, da ji sodišče prve stopnje ni dalo možnosti izjasniti se glede odvzete ji premoženjske koristi, saj je sodišče prve stopnje ni povabilo na glavno obravnavo, na kateri ima pravico predlagati dokaze in z dovoljenjem predsednika senata postavljati vprašanja obdolžencu, pričam in izvedencem, prav tako pa nikoli ni bila seznanjena z obtožbo. Pri tem se sklicuje še na kršitve Ustave Republike Slovenije, ki vsakomur zagotavlja jamstvo lastninske svobode, kar je privedlo skupaj z uveljavljano kršitvijo do nezakonitosti in nepravilnosti napadene sodbe.
lovska družina – pravica do članstva v lovski družini – nezakonito omejevanje članstva – pravica do združevanja
Omejitev, ki jo je v svojih pravilih navedla tožena stranka, da bo v lovsko družino sprejemala samo lovske pripravnike, je nezakonita, saj omejuje sprejem kandidatov z dodatnim pogojem, ki ni v skladu z določbo 65. člena ZDLov-1, s tem pa gre tudi za ravnanje v nasprotju z pravico združevanja v društvu (2. člen ZDru-1) ter kršitev načela enakosti pred zakonom ter ustavno zagotovljeno pravico do združevanja.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje dela nepremičnine - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - izbrisna tožba
Priposestvovanje dela nepremičnine je mogoče, če se posest izvršuje le na določenem delu, ni pa mogoče priposestvovanje idealnega dela.
Zaradi odsotnosti ustreznih trditev tožeče stranke ni bilo mogoče preveriti, ali je tožeča stranka zgradila objekt v smislu določb ZTLR o gradnji na tujem svetu in je bil tožbeni zahtevek že iz navedenega razloga utemeljeno zavrnjen.
Tožeča stranka ni uspela z zahtevkom na ugotovitve lastništva nepremičnine, zato tudi z izbrisno tožbo ne more uspeti, saj ta varuje osebo, katere pravica je bila z vpisom v zemljiški knjigi prizadeta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079896
ZOR člen 185, 186, 189, 189/2.
povrnitev premoženjske škode – zapadlost odškodninske obveznosti – nečista denarna terjatev – zakonske zamudne obresti– compensatio lucri cum damno – vračunavanje koristi – obogatitev – izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo
Pri premoženjski škodi, ki še ni bila odpravljena, ne gre za čisto denarno terjatev, zato je treba upoštevati cene na dan izdelave izvedenskega mnenja, zakonske zamudne obresti pa priznati od 1. 1. 2002 dalje.
V obravnavani zadevi ni bilo podlage za uporabo pravila compensatio lucri cum damno in vračunavanje koristi, ki naj bi jih imel tožnik zaradi škodnega dogodka. Dejstvo, da je tožnik nekatere poškodovane stvari uporabljal še 18 let in da je bil njegov delež na hiši skupaj s poškodovanimi stvarmi prodan na javni dražbi, ne predstavlja njegove obogatitve.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – terjatev, ki jo ima dolžnik do odvetniške družbe – plačilo na fiduciarni račun – presoja obstoja terjatve
Ob odločanju o predlogu za izvršbo se lahko zarubi tudi neobstoječa terjatev, vendar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje v ugovornem postopku nesporno ugotovilo dolžnikovo terjatev v določeni višini. Ker je bilo dejansko izkazano, da je terjatev, ki naj bi se zarubila, obstajala le do navedene višine, ni mogoče zarubiti nekaj, česar dejansko ne obstaja.
zakonske zamudne obresti - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - obseg izvršilnega naslova
Upnica je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od glavnice (ki je zapadla v plačilo z iztekom roka za prostovoljno izpolnitev in je dolžnik ni plačal), saj je dolžnost plačevanja zakonskih zamudnih obresti zakonska posledica dolžnikove zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika). Vendar pa taka zakonska določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče dovoliti in voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, v kolikor izvršilni naslov (sklep sodišča) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti.
NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078873
ZNP člen 33, 33/3. ZZZDR člen 130. ZPP člen 188.
upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - sporazum o preživnini - izjava o umiku - vsebina izjave o umiku predloga
Z upoštevanjem prepozne pritožbe predlagateljice pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep, niso prizadete. Obravnavanje pritožbe je v korist obeh predlagateljev, ki želita urediti skrb za skupna otroka po razpadu izvenzakonske skupnosti, predvsem pa njunih otrok, na interese katerih mora sodišče še posebej paziti.
O umiku ni mogoče sklepati iz obnašanja predlagatelja, tudi ne, če je ta zapustil razpravno dvorano rekoč, naj predlagateljica odslej zadeve ureja sama. Jasne in konkretne izjave predlagatelja o umiku predloga v obravnavani zadevi ni bilo.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078822
ZVEtL člen 7, 7/3, 26, 26/2, 28, 28/3, 30, 30/6. ZNP člen 7, 21.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča - stavba zgrajena pred 1.1.2003 - prostorski akti ali upravna dovoljenja - lastninjenje - dobra vera - originarna pridobitev - vrednost spornega predmeta - obligatornost glavne obravnave - preiskovalno načelo
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnika stavbe oziroma v solastnini lastnikov. Določitev dobre vere kot merila določanja in ugotavljanja pripadajočega zemljišča kaže na zakonodajalčev namen, naj se o lastninski pravici odloča v postopku po ZVEtL.
Zemljiškoknjižna pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL še ne utemeljuje dobrovernosti pridobitelja.
Zakon za postopek določitve pripadajočega zemljišča obligatornosti naroka ne določa.
sodba na podlagi pripoznave – spor majhne vrednosti – preizkus pravilne uporabe materialnega prava – utemeljenost zahtevka
Zakon zaradi pasivnosti tožene stranke ob vročitvi tožbe v sporu majhne vrednosti postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka in sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, pri čemer mu pred izdajo sodbe ni treba preverjati, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost zahtevka, in torej, razen v okviru preizkusa po tretjem odstavku 3. člena ZPP, ne uporabi materialnega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0080832
SPZ člen 118, 118/4, 119, 119/6. ZPP člen 78, 78/1, 87, 87/3, 98, 98/2. SZ člen 23, 31.
upravnik - zakoniti zastopnik - veljavnost pogodbe o upravljanju - deklaratornost vpisa upravnika v register - aktivna legitimacija za vtoževanje stroškov rezervnega sklada
Da je le upravnik zakoniti zastopnik v postopkih izterjave in gospodarjenja s sredstvi rezervnega sklada, drži le v primeru, da to materialnopravno upravičenje izhaja iz (veljavne) pogodbe o upravljanju, iz katere izhaja, da ima upravnik v svojem imenu in v korist etažnih lastnikov pravico izterjati dolgovana plačila v rezervni sklad (pogodbeni prenos pooblastila). Sicer pa aktivna legitimacija za vtoževanje stroškov rezervnega sklada pripada etažnim lastnikom in ne upravniku.
Skladno z določili ZPP o zastopanju zakoniti zastopnik zastopa le stranko, ki nima pravdne sposobnosti, kar v predmetni zadevi ni primer, zato družbi S. d. d. položaja zakonitega zastopnika sodišče v postopku na podlagi določb ZPP ne more priznati.