lovska družina – pravica do članstva v lovski družini – nezakonito omejevanje članstva – pravica do združevanja
Omejitev, ki jo je v svojih pravilih navedla tožena stranka, da bo v lovsko družino sprejemala samo lovske pripravnike, je nezakonita, saj omejuje sprejem kandidatov z dodatnim pogojem, ki ni v skladu z določbo 65. člena ZDLov-1, s tem pa gre tudi za ravnanje v nasprotju z pravico združevanja v društvu (2. člen ZDru-1) ter kršitev načela enakosti pred zakonom ter ustavno zagotovljeno pravico do združevanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0080832
SPZ člen 118, 118/4, 119, 119/6. ZPP člen 78, 78/1, 87, 87/3, 98, 98/2. SZ člen 23, 31.
upravnik - zakoniti zastopnik - veljavnost pogodbe o upravljanju - deklaratornost vpisa upravnika v register - aktivna legitimacija za vtoževanje stroškov rezervnega sklada
Da je le upravnik zakoniti zastopnik v postopkih izterjave in gospodarjenja s sredstvi rezervnega sklada, drži le v primeru, da to materialnopravno upravičenje izhaja iz (veljavne) pogodbe o upravljanju, iz katere izhaja, da ima upravnik v svojem imenu in v korist etažnih lastnikov pravico izterjati dolgovana plačila v rezervni sklad (pogodbeni prenos pooblastila). Sicer pa aktivna legitimacija za vtoževanje stroškov rezervnega sklada pripada etažnim lastnikom in ne upravniku.
Skladno z določili ZPP o zastopanju zakoniti zastopnik zastopa le stranko, ki nima pravdne sposobnosti, kar v predmetni zadevi ni primer, zato družbi S. d. d. položaja zakonitega zastopnika sodišče v postopku na podlagi določb ZPP ne more priznati.
pravdni stroški – potrebni stroški – odvetniška tarifa – nagrada za postopek – oprava dejanja
Za odmero nagrade po tarifni številki 3100 OT ni pomembno, ali je stranka že vložila kakšno vlogo oziroma opravila navzven zaznavno dejanje, saj pravica do nagrade nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0078823
OZ člen 158, 964, 964/1, 965, 965/1. ZPP člen 11, 304, 304/1.
vzdrževanje reda na glavni obravnavi - disciplinski ukrep - denarna kazen - zavarovalna pogodba - zavarovanje pred odgovornostjo - beneficiar - direktna tožba - povrnitev škode - odgovornost zavarovanca - odgovornost imetnika živali
Če kdo, ki se udeležuje postopka, žali sodišče ali druge udeležence postopka, ga sodnik med drugim lahko tudi kaznuje z denarno kaznijo. Gre za disciplinski ukrep, ki je namenjen zagotavljanju nemotenega poteka obravnave in postopka, ne pa za ukrep, ki bi bil namenjen zaščiti integritete oziroma osebnih pravic udeleženca postopka, ki je osebno prizadet zaradi nedostojnega obnašanja kršitelja.
Sodišče o ukrepih in sankcijah po 304. členu ZPP odloča po uradni dolžnosti in na morebitne predloge strank v tej smeri ni vezano.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo zavarovalnica odgovarja za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom, če tretji oškodovanec zahteva odškodnino.
Pri zavarovanju pred odgovornostjo lahko oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi dogodka, za katerega odgovarja zavarovanec, vendar največ do zneska njene obveznosti . To pomeni, da mora zavarovalnica povrniti oškodovancu škodo, vendar le, če je zavarovanec – povzročitelj škode – zanjo odgovoren.
predmet zapuščinskega postopka - dodatni sklep o dedovanju - dopolnilni sklep o dedovanju - znano premoženje - kasneje najdeno premoženje
Dodatni sklep o dedovanju sodišče izda, če (se) naknadno izve za obstoj premoženja, dopolnilni sklep o dedovanju pa, kadar sodišče v sklep o dedovanju ni vključilo vsega znanega premoženja.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – terjatev, ki jo ima dolžnik do odvetniške družbe – plačilo na fiduciarni račun – presoja obstoja terjatve
Ob odločanju o predlogu za izvršbo se lahko zarubi tudi neobstoječa terjatev, vendar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje v ugovornem postopku nesporno ugotovilo dolžnikovo terjatev v določeni višini. Ker je bilo dejansko izkazano, da je terjatev, ki naj bi se zarubila, obstajala le do navedene višine, ni mogoče zarubiti nekaj, česar dejansko ne obstaja.
OZ člen 469, 471, 480, 480/1, 481, 481/2, 482, 482/1, 483, 484, 487.
stvarna napaka - zahtevek za izročitev nove stvari - jamčevalni zahtevek - garancija - prekluzija - vrstni red uveljavljanja zahtevkov - pravočasno grajanje napak - prekluzivni rok - sodna uveljavitev zahtevkov - prevara prodajalca
Pravila o prodajalčevi odgovornosti za stvarne napake se smiselno uporabljajo tudi za odgovornost proizvajalca oziroma prodajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari, in sicer glede vprašanj, ki s pravili o odgovornosti na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari niso (celovito) urejena.
Pri prevari po prvem odstavku 480. člena OZ ne gre za to, da bi prodajalec ravnal z namenom zavesti kupca, ampak je treba pojem prevare razumeti širše. Gre namreč za vsako ravnanje, s katerim je prodajalec zavedel kupca, da ta svojih pravic ni pravočasno uveljavil.
Če napaka v primernem dodatnem roku ni odpravljena, se pogodba šteje za razvezano po samem zakonu.
ugotovitev neobstoja ločitvene pravice – pridobljena zastavna pravica – odsvojitev premičnine pred uvedbo stečaja
Ker je tožeča stranka vozilo, ki je predmet uveljavljane ločitvene pravice po 19. členu ZFPPIPP, prodala V. d. o. o. in da mu ga je izročila tudi v posest
, lastninska pravica na premičnini pa se pridobi z izročitvijo v posest pridobitelja (60. člen SPZ), pri čemer prodaja zastavljene premičnine ne pomeni prenehanja zastavne pravice na premičnini, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da pravica
tožene stranke do plačila njene terjatve do tožeče stranke v višini 8.828,11 EUR s pp iz osebnega vozila C. B. b. ..., reg št. ... ID št. ... pred plačilom terjatev drugih upnikov tožeče stranke iz tega premoženja v stečajnem postopku nad tožečo stranko, ne obstaja.
Ker vozila, ki je predmet pravde ob začetku stečajnega postopka ni bilo v stečajni masi, je kljub temu, da je na vozilu tožena stranka veljavno pridobila zastavno pravico s sklepom o izvršbi, prenehala ločitvena pravica tožene stranke, saj ločitvena pravica na premoženju, ki ni del stečajne mase, ne more obstajati.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – tožba na izselitev in izročitev nepremičnine – lastništvo nepremičnine – načelo ekonomičnosti
Utemeljenost tožbenega zahtevka na izselitev in izročitev sporne nepremičnine je odvisna od vprašanja, ali je toženka solastnica te nepremičnine. Ker gre za kompleksno vprašanje, ki zahteva izčrpen dokazni postopek, je bolj ekonomično, da se ta postopek izvede pred drugim sodiščem, pred katerim že teče postopek za ugotovitev lastništva.
Toženka je že v odgovoru na tožbo navedla, da je tožnica v javnem natečaju nastopala samostojno brez podizvajalcev, zaradi česar je toženka sklepala, da bo tožnica opravljala prevode sama. Smiselno je s tem opozorila na nesklepčnost tožbe v obsegu izgubljenega dobička tožnice, ki bi ga le-ta pridobila z angažiranjem podizvajalcev. Materialno procesno vodstvo tako niti ni bilo potrebno.
neupravičena obogatitev – povrnitev vrednosti vlaganj – vlaganja v solastno nepremičnino – neuresničena pravna podlaga – zapadlost terjatve - čas prehoda koristi - dovoljena pritožbena novota - materialno procesno vodstvo
Presoja o tem, kdaj je prišlo do prehoda koristi v primeru vlaganj, je odvisna tudi od razlogov za nastanek prikrajšanja oziroma od tega, kdaj se je izjalovilo pričakovanje, zaradi katerega so bila vlaganja izvedena. Gre za primere, ko nekdo nekaj stori ali da v pričakovanju nasprotne izpolnitve, ki je izostala, ali zaradi izpolnitve nekega cilja, ki se ni uresničil.
prepovedana imisija – stanje nepremičnine – soglasje kupca nepremičnine – dinamične prvine – statične prvine – teorija prioritete
Ker je tožeča stranka z nakupom nepremičnine sprejela stanje, kakršno je (zazidana okna in vrata zaradi zidu tožene stranke), ni upravičena zahtevati, naj se vir imisij (odvzem svetlobe) odstrani.
Tožnica je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejela iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. V odpovedi ji je bilo očitano, da je na sestanku v navzočnosti namestnika direktorja dvakrat trdila, da direktor nad njo izvaja šikaniranje in mobing, kar je neresnično, njene trditve pa so škodovale časti in dobremu imenu tožene stranke, s čimer naj bi bili izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1. Znaki navedenega kaznivega dejanja niso izpolnjeni, saj so bile besede izrečene le direktorju tožene stranke in njegovemu namestniku, ne pa tudi širšemu krogu oseb, kar se zahteva za izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnica je večkrat kršila svoje delovnopravne obveznosti, in sicer z neprimerno komunikacijo oz. neodzivanjem pri izvedbi promocije na radiu, z zmerjanjem zaposlenih idr.. Tožnica ima določene osebnostne lastnosti, zaradi katerih je delovno okolje lahko bolj stresno, odnosi med zaposlenimi pa bolj napeti. Vendar zgolj navedeno ne upravičuje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je najskrajnejše sredstvo prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je upravičeno samo v primeru izpolnitve taksativno naštetih pogojev in pod pogojem, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 110. člena ZDR). V primeru milejših kršitev delovnopravnih obveznosti ima delodajalec na voljo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. V predmetni zadevi ni mogoče zaključiti, da ni bilo možno nadaljevanje dela tožnice vsaj še za en mesec, kot je določen odpovedni rok pri redni odpovedi iz krivdnih razlogov (tretji odstavek 92. člena ZDR), zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Vključenost v program aktivne politike zaposlovanja ne predstavlja pravno relevantne okoliščine pri določitvi datuma trajanja delovnega razmerja v smislu prvega odstavka 118. člena ZDR.
znižanje preživnine - znatno spremenjene okoliščine
Spremenjene okoliščine v luči 132. člena ZZZDR morajo biti bistvene oziroma znatne. V nasprotnem primeru bi prišlo do situacije, ko bi upoštevanje vsake spremembe in ne zgolj bistvene pomenilo kontinuirano določanje vsakokratne mesečne preživnine skozi celotno preživninsko obdobje. Razmere, od katerih je odvisna določitev preživnine, se namreč stalno spreminjajo.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – LASTNINJENJE
VSL0078825
SZ člen 117, 117/1, 117/5, 123. SPZ člen 154.
sklenitev prodajne pogodbe za bremen prosto stanovanje - stanovanjska pravica - zahteva za odkup po določbah SZ - pravočasnost uveljavljana pravice do odkupa - zastaranje - kontrahirna dolžnost - prenehanje hipoteke
Drži, da sodba učinkuje le med pravdnima strankama. Zmotno pa je naziranje, da je zaradi (po vložitvi nasprotne nasprotne tožbe) ustanovljenih hipotek v korist tretje osebe sodba neizvršljiva. Zavezuje le pravdni stranki. Na tožnici je obveznost, da zagotovi toženki nakup bremen prostega stanovanja. Torej je na njej (tudi) obveznost, da predhodno na stanovanju, ki je predmet te pravde, izposluje prenehanje hipotek na enega od načinov iz 154. člena SPZ.
SZ v 123. členu določil prekluzivni dveletni rok za uveljavljanje pravice do nakupa stanovanja z zakonsko določenimi popusti. Ne gre za rok za vložitev tožbe, pač pa za rok za vložitev zahteve za prodajo stanovanja po 117. členu SZ. Če je zahteva postavljena pravočasno (pred 19. 10. 1993 – dve leti po uveljavitvi SZ), je mogoče vložiti tožbo v splošnem zastaralnem roku
Če lastnik stanovanja neutemeljeno odkloni sklenitev pogodbe in jo upravičenec uveljavlja v pravdi, slednji zaradi tega ne sme biti prikrajšan. To se lahko zagotovi le s tem, da kupi stanovanje pod pogoji, ki bi veljali, če zavezanec za prodajo z izpolnitvijo obveznosti ne bi odlašal.
Pogoje v postopku sodnega depozita postavlja predlagatelj, na te pogoje je sodišče vezano, ko odloča o utemeljenosti predloga nasprotnega udeleženca za izplačilo sodnega depozita.
Nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni predlagatelja, ker je predlagatelj določil pogoje in obvestil sodišče prve stopnje, da nasprotni udeleženci niso izpolnili pogojev, ki so bili predpostavka za izplačilo sodnega depozita.
zakonske zamudne obresti - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - obseg izvršilnega naslova
Upnica je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od glavnice (ki je zapadla v plačilo z iztekom roka za prostovoljno izpolnitev in je dolžnik ni plačal), saj je dolžnost plačevanja zakonskih zamudnih obresti zakonska posledica dolžnikove zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika). Vendar pa taka zakonska določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče dovoliti in voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, v kolikor izvršilni naslov (sklep sodišča) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti.
ZIZ člen 239, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 260, 260/2.
zavarovanje denarne terjatve - predhodna odredba - predlog za izdajo predhodne odredbe - pogoji za izdajo predhodne odredbe - zavrnitev predloga - objektivna nevarnost - domneva nevarnosti - višina terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - zanikanje obstoja obligacijskega razmerja - ugovor zastaranja - trditveno breme - podatki o premoženju dolžnika - več predhodnih odredb
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni zanikal obstoja poslovnega razmerja z upnikom, temveč je uveljavljal ugovor prenehanja obveznosti zaradi zastaranja, zato ni podana domneva nevarnosti iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.
Pogoj za predhodno odredbo je podan, če je iz trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe možna celovita ocena dolžnikovega premoženjskega in finančnega stanja, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve.
Trditveno in dokazno breme potrebnosti izdaje dveh ali več predhodnih odredb je na strani upnika.
ZDR člen 88, 88/3, 90, 90/3, 90/4, 109. ZZZPB člen 19.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
V zvezi s pojmom ustrezne zaposlitve je bilo v sodni praksi VDSS uveljavljeno stališče, da se kot ustrezna zaposlitev šteje tudi zaposlitev za delovno mesto, za katerega je poleg enake stopnje strokovne izobrazbe, kot je bila določena za zasedbo prejšnjega delovnega mesta, alternativno določena tudi ena stopnja nižje (ali višje) strokovne izobrazbe.
V primeru, ko je delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ponujena zaposlitev na drugem delovnem mestu, za katero je bila alternativno določena več stopenj nižja strokovna izobrazba (poleg stopnje strokovne izobrazbe, ki je bila določena za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi), je potrebno pri presoji ustreznosti ponujene zaposlitve primerjati najnižjo stopnjo strokovne izobrazbe, alternativno določeno za ponujeno zaposlitev, s stopnjo strokovne izobrazbe, ki je bila določena za delavčevo prejšnje delovno mesto. Če je bila za ponujeno zaposlitev najnižja alternativno določena stopnja strokovne izobrazbe za dve stopnji (ali celo za več stopenj) nižja od tiste, ki se je zahtevala za prejšnje delo delavca, je ponujena zaposlitev neustrezna. Zaposlitev, v zvezi s katero se zahteva alternativno za več kot ena stopnjo nižja strokovna izobrazba, je zato neustrezno zaposlitev, saj bi drugačna razlaga člena 90/3 ZDR pomenila razlago, ki bi bila izrazita v škodo delavcev (že zaradi posledic odklonitve ustrezne zaposlitve, pa tudi zato, ker bi drugačna razlaga pojma ustrezne zaposlitve omogočala delodajalcem, da bi z določitvijo več alternativno določenih stopenj strokovne izobrazbe za določeno delovno mesto lahko obšli namen člena 90/3 ZDR, ki se nanaša na ustreznost zaposlitve).
ZFPPIPP člen 24a, 24a/2, 24a/2-2, 264a, 264a/4, 266, 274a, 281, 282, 282/2, 296, 296/4, 298, 298/4, 370. ZTFI člen 7, 7-4. ZST-1 člen 39.
finančni instrumenti – dogovor o izravnavi – kvalificirana finančna pogodba – terminska pogodba – odstop od pogodbe – prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku – priznanje terjatev in ločitvenih pravic – pouk sodišča – odmera sodne takse za pritožbo
Prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku vsebuje tudi zahtevek za prednostno plačilo priznane zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in zahtevek za plačilo nezavarovanega dela terjatve iz splošne razdelitvene mase v skladu z ZFPPIPP. Ker je tožena stranka s prijavo terjatve in ločitvene pravice v stečajni postopek (ki je pravnomočno priznana) torej sama izbrala način poplačila, in sicer iz razdelitvene mase (splošne in posebne) po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov, se na določbo prvega odstavka 266. člena ZFPPIPP ne more več sklicevati.
Smisel dogovora o izravnavi in posebne ureditve kvalificiranih finančnih pogodb je v pretvorbi nasproti si stoječe denarne terjatve upnika proti stečajnemu dolžniku in terjatve stečajnega dolžnika za vrnitev finančnih instrumentov.