stroški - odmera stroškov - vrednost spornega predmeta
V izvršilnem postopku se za vprašanja, ki niso urejena v ZIZ, skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku. V 39. členu ZPP je izrecno določeno, da se, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih po tem zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta, upošteva samo vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti, stroški in druge postranske dajatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - stranka postopka
Zapuščinsko sodišče lahko prekine postopek in napoti na pravdo le stranko postopka. Stranka zapuščinskega postopka so dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Oseba, ki uveljavlja terjatev zoper zapuščino, je upnik nasproti zapuščini in ne stranka zapuščinskega postopka.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - pravica do odpravnine
Če je delavec z odločbo o prenehanju delovnega razmerja ugotovljen kot trajni presežek in mu delovno razmerje preneha po izteku šestih mesecev od dokončnosti odločbe, je upravičen do odpravinne po preteku šestih mesecev.Ker je delavec umrl pred potekom šestih mesecev mu odpravnina ne pripada. Zahtevek dedičev zato ni utemeljen.
ZIP člen 8, 8/5, 16, 18, 50, 50-3, 225, 8, 8/5, 16, 18, 50, 50-3, 225.
izvršljivost odločbe - izvršilni naslov
Ugovor in pritožba zoper sklep izdan po določbah ZIP (torej tudi sklep o zavarovanju - z začasno odredbo, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi) sta nesuspenzivni pravni sredstvi, kar pomeni, da ne odložita izvršbe (določba petega odstavka 8. člena ZIP). Zato pred pravnomočnostjo sklepa o začasni odredbi vložen predlog za izvršbo in izdan sklep o izvršbi nista bila preuranjena.
Stranka, ki je za drugo stranko založila predujem, je upravičena do vpoglednih obresti za čas od vplačila predujma do izdaje sklepa o poračunu in vrnitvi predujma; po izdaji sklepa pa pripadajo zakonske zamudne obresti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
dejstva - odločilna dejstva - izpodbijane sodbe
Čeprav je tožna stranka že v postopku na prvi stopnji oporekala aktivni legitimaciji tožeče stranke v tem sporu, ker naj bi bila v materialnopravnem razmerju glede naročila dela, katerega plačilo sedaj vtožuje tožeča stranka, z družbo C. d.o.o. in ne s tožečo stranko C., J. P. s.p., za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka po presoji sodišča prve stopnje ni bistveno, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo o delu. Glede na tako stališče sodišča prve stopnje izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo o delu. Le pogodbena stranka je lahko subjekt materialnopravnega razmerja v predmetnem sporu.
Tožba na motenje posesti pa se lahko uperi ne le proti tistemu, ki je posest odvzel oziroma motil, ampak tudi proti tistemu, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno in ki ima stvar v posesti namesto deposediranega.
Tožba, s katero oporočna dedinja po kasneje najdeni oporoki, od zakonite dedinje zahteva izročitev zapuščine, mora poleg dajatvenega vsebovati tudi zahtevek na ugotovitev, da je tožnica zapustnikova oporočna dedinja.
izvršba na premičnine - obvestilo o rubežu - brezuspešen poskus rubeža - ponovni rubež - ustavitev izvršbe
Obveščanje upnika o neuspešnem rubežu v ZIZ ni predvideno, zato je potrebno dikcijo zakona razlagati tako, da takšno obvestilo ni potrebno, še posebej glede na nedvoumno obveznost upnika po 3. odst. 82. čl. ZIZ, da se rubeža udeleži.
Sodišče prve stopnje je obtožencu v izrečeno zaporno kazen vštelo izrečeno denarno kazen po odločbi sodnika za prekrške, v izrečeno stransko kazen pa z isto odločbo izrečen varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila. Ker iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bil obtožencu izrečen varstveni ukrep tudi izvršen, je sodišče prve stopnje z odločitvijo o vštetju kazni in varstvenega ukrepa po določbi 49. člena KZ, prekršilo kazenski zakon.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - ugovor po izteku roka - ugovor zoper izvršilni sklep
V zvezi z novim izvršilnim sredstvom dolžnik konkretno ne ugovarja. Ker torej dolžnik ni navedel in dokazal dejstev, ki preprečujejo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom v smislu 55. čl. ZIZ, niti izkazal okoliščin, ki bi upravičevale vložitev ugovora po izteku roka, je njegov ugovor neutemeljen v smislu določb 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - račun - izdaja računa - zapadlost terjatve
Prejetje računa ni pogoj za obstoj in/ali iztožljivost terjatve. Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje, da bi bilo z upnikom dogovorjeno, da je izstavitev računa pogoj za dospelost terjatve. Zato je dolžnik dolžan svojo terjatev, ki po temelju in višini očitno ni sporna, poravnati ob njeni dospelosti.
preživnina za mladoletnega otroka - preživljanje otrok - darilo
Starši se pri oceni svojih možnosti, da prispevajo k preživljanju otrok, ne morejo sklicevati na svoje kreditne obveznosti. Zavezanec mora preživnino plačevati v denarju in na roke zakonitemu zastopniku upravičenca. Če upravičencu daje žepnino ali mu kupuje stvari ali neposredno poravnava stroške, s tem ne izpolnjuje svoje preživninske obveznosti.
ZGD člen 580, 580/1. ZFPPod člen 37, 37/1, 37/2, 37, 37/1, 37/2.
izbris pravne osebe iz registra
Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe vsebujeta posebne določbe in roke, ki se nanašajo na uskladitev lastninsko preoblikovanih podjetij z ZGD. Zato določba 1. odst. 580. člena ZGD, v zvezi s 1. odst. 37. člena ZFPPod ne pride v poštev za podjetja v družbeni lastnini, ki se še niso lastninsko preoblikovala.
Sodišče prve stopnje je vse izvedene dokaze ocenilo in nato svojo odločitev, s katero je spoznalo obtoženko za krivo očitanega kaznivega dejanja, temeljito obrazložilo. Zato je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, ne pa nepopolno, kot je očitala obtoženka v pritožbi.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - skladnost izpoved
Dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno, če je sodišče prve stopnje oprlo izpovedbo na skladno izpovedbo oškodovanke in njenega moža, ki sta obtožbo v celoti potrdila.
prepozna pritožba - nepopolna pritožba - potek prekluzivnega roka
Če je nepopolna pritožba, v kateri je napovedana dopolnitev, ki je vložena po preteku roka za pritožbo, vložena prepozno, se obe pritožbi zavržeta kot prepozni.
Če ugotovi sodišče 2. stopnje, ko odloča o pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper oprostilno sodbo, da je sodišče dejstvo iz izvedenskega mnenja zmotno presodilo in je na to dejstvo oprlo oprostilno sodbo, sme sodišče 2. stopnje na seji senata ob drugačni presoji tega dejstva spremeniti izpodbijano oprostilno sodbo v obsodilno.