vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje
Ostane izjava enega od toženca o prevzemu krivde za dolg, ki so prepričale drugega toženca, da v roku ni odgovoril na tožbo, niso upravičeni vzrok za vrnitev v prejšnje stanje.
Tožba na motenje posesti pa se lahko uperi ne le proti tistemu, ki je posest odvzel oziroma motil, ampak tudi proti tistemu, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno in ki ima stvar v posesti namesto deposediranega.
Tožena stranka je v postopku na prvi stopnji ugovarjala zaračunani ceni za dobavljeno razrezano steklo po vtoževanem računu. Iz razlogov sodbe izhaja, da je sodišče sprejelo zaračunano ceno za dobavo stekla in opravljeno storitev razreza le-tega, ker tožena stranka ni verjetno izkazala pravočasnosti reklamacije računa in s tem reklamacije v računu določene cene. Tako sklepanje o pravilnosti cene je pravno zmotno, saj izhaja iz materialnopravnih pravil o reklamaciji kvalitete opravljenega dela (614. do 621. člen ZOR), ki jih ni mogoče uporabiti za ugotovitev dogovorjene cene za delo.
ZIP člen 8, 8/5, 16, 18, 50, 50-3, 225, 8, 8/5, 16, 18, 50, 50-3, 225.
izvršljivost odločbe - izvršilni naslov
Ugovor in pritožba zoper sklep izdan po določbah ZIP (torej tudi sklep o zavarovanju - z začasno odredbo, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi) sta nesuspenzivni pravni sredstvi, kar pomeni, da ne odložita izvršbe (določba petega odstavka 8. člena ZIP). Zato pred pravnomočnostjo sklepa o začasni odredbi vložen predlog za izvršbo in izdan sklep o izvršbi nista bila preuranjena.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - pravica do odpravnine
Če je delavec z odločbo o prenehanju delovnega razmerja ugotovljen kot trajni presežek in mu delovno razmerje preneha po izteku šestih mesecev od dokončnosti odločbe, je upravičen do odpravinne po preteku šestih mesecev.Ker je delavec umrl pred potekom šestih mesecev mu odpravnina ne pripada. Zahtevek dedičev zato ni utemeljen.
Stranka, ki je za drugo stranko založila predujem, je upravičena do vpoglednih obresti za čas od vplačila predujma do izdaje sklepa o poračunu in vrnitvi predujma; po izdaji sklepa pa pripadajo zakonske zamudne obresti.
Če sta prejemnik nakazila in nakazanec svoje razmerje iz asignacijskega dogovora preoblikovala, vendar prejemnik nakazila iz naslova tega razmerja ni prejel poplačila, nakazovalec ostaja v zavezi do prejemnika nakazila, ker nakazilo ni izpolnitev.
Če pritožbo vloži pooblaščenec, ki ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za zastopanje stranke v pritožbenem postopku pred višjim sodiščem, sodišče zavrže pritožbo kot nedovoljeno.
Tožba, s katero oporočna dedinja po kasneje najdeni oporoki, od zakonite dedinje zahteva izročitev zapuščine, mora poleg dajatvenega vsebovati tudi zahtevek na ugotovitev, da je tožnica zapustnikova oporočna dedinja.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču - družbena pogodba
Pri prezidavah, dozidavah, nadzidavah ali adaptacijah obstoječega objekta je mogoče govoriti o novi stvari v smislu pravnega pravila paragrafa 418 ODZ le takrat, ko gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali ko gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Ker v obravnavani zadevi ne gre za takšno situacijo, bi bil drugačen zaključek o lastništvu še spornih nepremičnin mogoč le, če bi tožnika dokazala obstoj ustreznega dogovora z lastnikoma zemljišča, česar pa za prvotno toženko, na katere solastninski delež želita poseči z obravnavano tožbo, nista niti zatrjevala. Zato je treba glede lastništva objektov, ki spadajo k hiši, uporabiti pravno pravilo superficies solo cedit (stvar, ki je trajno spojena z zemljiščem, pripade zemljišču) iz paragrafa 297 ODZ.
Delavec pravočasno ugovarja, če pošlje svoj ugovor v 15 dnevnem roku priporočeno po pošti na naslov delodajalca. Odklonitev sprejema takšne pošiljke s strani delodajaca ne vpliva za pravočasnost ugovora.
ZOR člen 612, 1031, 1031/1, 612, 1031, 1031/1. ZPPSL člen 125, 125/1, 125, 125/1.
stečaj - izpodbijanje pravdnih dejanj
Iz sklenjene asignacijske pogodbe izhaja, da je tožeča stranka kot prevzemnik posla priznala terjatev tožene stranke kot njenega sodelavca v znesku 1.070.673,70 SIT, ki je sama zaradi blokiranega žiro računa toženi stranki ni mogla plačati. Glede na navedeno so bili izpolnjeni vsi pogoji za vzpostavitev neposrednega razmerja med V. d.d. kot naročnikom in toženo stranko kot sodelavcem tožeče stranke po 612. členu ZOR. Tožena stranka je torej imela na tej podlagi neposredni zahtevek zoper naročnika, ki ji je to terjatev dne 17.3.1999 tudi plačal. Čim pa ob določenih pogojih (po tožeči stranki priznana terjatev tožene stranke) citirano zakonito določilo toženi stranki priznava neposredni zahtevek zoper naročnika, ni mogoče govoriti o nikakršnem oškodovanju oziroma zmanjšanju premoženja tožeče stranke kot podjemnika, če je naročnik terjatev plačal neposredno toženi stranki, ker ne gre za terjatev podjemnika do naročnika, pač pa sodelavca podjemnika do naročnika na podlagi zakonite cesije. Objektivni pogoj izpodbijanja pravnih dejanj po 1. odstavku 125. člena ZPPSL torej ni izpolnjen.
Obogatitvene zahtevke v zvezi s pravnim poslom (4. odst. 210. čl. ZOR) ali odškodninske zahtevke zaradi kršitve pogodbe (262. čl. ZOR) lahko uveljavlja le pogodbena stranka. Za ugotovitev kršitve pogodbe ne zadošča gola ugotovitev, da ena stranka ni izpolnila pogodbe, ampak je treba ugotoviti vsebino pogodbe in sicer, komu mora stranka izpolniti pogodbo (305. čl. ZOR), kakšna je vsebina obveznosti (307. čl. ZOR), kateri je čas izpolnitve obveznosti (314. čl. ZOR) in kaj je v primeru upnikove zamude (325. in 326. čl. ZOR).
Sodišče prve stopnje je vse izvedene dokaze ocenilo in nato svojo odločitev, s katero je spoznalo obtoženko za krivo očitanega kaznivega dejanja, temeljito obrazložilo. Zato je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, ne pa nepopolno, kot je očitala obtoženka v pritožbi.
prepozna pritožba - nepopolna pritožba - potek prekluzivnega roka
Če je nepopolna pritožba, v kateri je napovedana dopolnitev, ki je vložena po preteku roka za pritožbo, vložena prepozno, se obe pritožbi zavržeta kot prepozni.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - skladnost izpoved
Dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno, če je sodišče prve stopnje oprlo izpovedbo na skladno izpovedbo oškodovanke in njenega moža, ki sta obtožbo v celoti potrdila.
Če ugotovi sodišče 2. stopnje, ko odloča o pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper oprostilno sodbo, da je sodišče dejstvo iz izvedenskega mnenja zmotno presodilo in je na to dejstvo oprlo oprostilno sodbo, sme sodišče 2. stopnje na seji senata ob drugačni presoji tega dejstva spremeniti izpodbijano oprostilno sodbo v obsodilno.