Upnik je med stroški odgovora na ugovor zahteval tudi plačilo takse za odgovor. Ker pa iz spisa ni razvidno, da je bila sodna taksa za odgovor na ugovor do trenutka odločanja v pritožbenem postopku že plačana, mu pritožbeno sodišče teh stroškov ni priznalo.
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na določilu 1. odst. 91. čl. ZPP, po katerem sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, doočena v 3. odst. 86. člena ZPP (ni odvetnik oziroma glede na določilo 4. odst. 86. čl. ZPP stranka sama nima opravljenega pravniškega državnega izpita). Sicer pa je revizija kot izredno pravno sredstvo dovoljena le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (1. odst. 384. čl. ZPP). Ker to sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni, revizija ni dovoljena tudi iz tega razloga (4. odst. 384. čl. v zvezi z 2. odst. 374. čl. ZPP). Čeprav so dopustne tudi začasne odredbe, ki so identične s tožbenim zahtevkom (t.i. regulacijske ali ureditvene začasne odredbe), pa sodišče prve stopnje predloga ni zavrnilo le iz tega razloga, saj je ugotovilo tudi, da razlogi iz 427. čl. ZPP zanjo ne obstajajo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor
Dolžnik je pravilno opozoril na nasprotje med izdanim sklepom o izvršbi in izvršilnim naslovom. Del izterjevane glavnice nima podlage v izvršilnem naslovu.
taksa - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse - zastaranje - nastanek taksne obveznosti
Medtem ko relativno zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse prične teči s prvim dnem leta, po izteku leta, v katerem je taksna obveznost nastala, začne absolutno teči z dnem njenega nastanka.
Neutemeljen je zahtevek za plačilo provizije in pogodbe kazni, saj s posredovanjem tožeče stranke prodajna pogodba ni bila sklenjena, tožena stranka pa ni kršila pogodbe oziroma za samostojno prodajo nepremičnine ni zlorabila podatkov, ki bi jih posredovala tožeča stranka.
poprava sklepa - pozneje najdeno premoženje - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Predlog za popravo sklepa bi bilo mogoče obravnavati v smislu določbe 221. člena Zakona o dedovanju, če bi bilo mogoče šteti, da predstavlja druga polovica sporne nepremičnine, pozneje najdeno premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini.
Vprašanje vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze pri odločanju o pravici do preživnine razvezanega zakonca je podrejenega pomena. Njegova presoja pride v poštev le takrat, ko sodišče ugotovi, da obstoje navedene zakonske predpostavke oziroma pogoji za prisojo preživnine.
Ker iz dejstev v tožbi ne izvira pravna posledica, ki jo zatrjuje tožeča stranka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je po preteku roka za popravo tožbe brez obravnave izdalo sodbo, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/1, 19/2, 21, 21/1, 19, 19/1, 19/2, 21, 21/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11-1, 11, 11-1.
ustavitev izvršbe - predujem - stroški izvršbe
Izvršitelj začne opravljati posamezna dejanja že po prejemu sklepa o določitvi izvršitelja (1. odst. 19. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja), vsekakor pa mora od tedaj voditi evidenco o tem, ali je upnik v danem roku založil predujem (2. odst. istega člena). Zadevo tudi vpiše v evidenco zadev, ki jih prejme izvršitelj v izvršitev (1. odst. 21. čl. Pravilnika), kar pa pomeni, da mu za to pripada plačilo storitve v znesku, kot je to določeno v 1. alinei 11. tar. št. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
Ker iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, da bi predlagateljica na spornih nepremičninah imela pravico uporabe, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor predlagateljice in odločilo, da ostane sklep zemljiškoknjižngea referenta v veljavi.
Ali sklenitev sporne najemne pogodbe predstavlja nedovoljeno razpolaganje po 88. členu Zden, bo mogoče zaključiti šele, ko bo sodišče prve stopnje ugotovilo, ali je bil lastnik stanovanja s prvo toženko dolžan skleniti najemno pogodbo v skladu z določbo 147. člena SZ.
Ker je bil plačilni nalog že izdan zoper osebo, ki ne obstoji in ker takšne pomanjkljivosti v samem plačilnem nalogu ni mogoče popraviti, bi ga moralo sodišče prve stopnje razveljaviti (5. odstavek 81. člena ZPP), postopek pa nadaljevati po tožbi proti P.... d.o.o. (1. odstavek 81. člena ZPP).
ZOR člen 280, 281, 281/3, 282, 280, 281, 281/3, 282.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - namen - koristi otroka
Ker gre za neodplačno razpolaganje, pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj namen sklenitve darilne pogodbe ni pomemben. Stanovanje je darilo, ki vrednostno presega darila, našteta v 282.čl. ZOR. Koristi otroka se (tudi po uradni dolžnosti) varujejo v zakonskem sporu, torej sporu o razvezi zakonske zveze (prim. 408. čl. ZPP), v vseh drugih razmerjih, v katerih kot ena od strank nastopa otrok, pa v takem obsegu, kot strankam takšnih razmerij nasploh.
ZSOS člen 9, 11/1, 11/1-1, 11/2, 9, 11/1, 11/1-1, 11/2. ZDen člen 72, 72/1, 72, 72/1. ZSKZ člen 20, 20/7, 20/9, 20, 20/7, 20/9.
vračilo - upravičenec
Upravičenec do kupnine v denacionalizacijskem postopku je v primeru kmetijskega zemljišča ali gozda Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in ne tudi Slovenski odškodninski sklad, tudi če je v obliki odškodnine (obveznic) sodeloval pri vračanju podržavljenega premoženja. Sredstva za kritje obveznosti iz obveznic Slovenski odškodninski sklad dobi od Sklada kmetijskih zemljišč izven konkretnih denacionalizacijskih postopkov, tako kot določajo členi 9 in 11 Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu ter člen 20 Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Načelo koncentracije postopka, uzakonjeno v 286. členu ZPP, od pravdnih strank zahteva podajanje vseh tistih pravnorelevantnih dejstev in predložitev tistih dokazov, ki utemeljujejo njihove zahtevke, najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Tožeča stranka pa je svojo tožbeno naracijo, iz katere bi izhajala njena trditev o neupravičeni obogatitvi tožene stranke zaradi neutemeljenih plačil zneska 880.000,00 SIT in 386.972,15 SIT po asignacijskih pogodbah, dopolnila šele na četrtem naroku za glavno obravnavo s trditvijo, da je tožena stranka neutemeljeno prejela plačilo provizije in šele na tem naroku predložila tudi dokaz. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje tožeče stranke, da je šele na naroku za glavno obravnavo izvedela, da naj bi se preostali (neumaknjeni) del vtoževane terjatve nanašal na neutemeljeno plačilo provizije toženi stranki. Namen dokaznega postopka je dokazovanje resničnosti že zatrjevanih spornih dejstev (primerjaj 1. odstavek 287. člena ZPP), ne služi pa pridobivanju informacij, na podlagi katerih bi tožeča stranka šele oblikovala trditveno podlago zahtevka. Z relevantnimi informacijami, ki so podlaga za uveljavljanje tožbenega zahtevka, mora tožeča stranka torej razpolagati že pred vložitvijo zahtevka pri sodišču oziroma najkasneje do prvega naroka za glavno obravnavo, na katerem še lahko dopolni tožbeno naracijo.
V primeru izvirne pridobitve lastninske pravice (v obravnavani zadevi: priposestvovanja) je zasebna listina, ki vsebuje veljaven pravni temelj (v smislu določbe 21. člena ZZK) izrecna izjava zemljiškoknjižnega lastnika, z notarsko overjenim podpisom (določba 22. člena ZZK), da priznava nastop pravne posledice, torej izvirno pridobitve lastninske pravice. Ker zemljiškoknjižno sodišče v resničnost vsebine listine oz. izjave zemljiškoknjižne lastnice o priposestvovanju ni podvomilo, je utemeljenost zahtevka za vpis izhajala že iz predlogu priložene listine (pogodbe) ter so bili ob vložitvi predloga izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev predlaganega vpisa.
Iz opisa obdolžencu očitanega dejanja sicer izhaja, da je oškodovanka ob oplaženju vozil utrpela manjšo rano na licu. Ne le, da iz opisa ne izhaja, da gre za lahko telesno poškodbo oškodovanke, kot jo opredeljuje 133. člen KZ, temveč tudi iz podatkov spisa (zdravniški izvid l.št. 19-20) izhaja, da gre le za sled poškodbe. Ker tako iz opisa dejanja ne izhajajo vsi znaki obdolžencu očitanega kaznivega dejanja (iz opisa ne izhaja, da bi bila oškodovanka telesno poškodovana), je sodišče druge stopnje ob ugotovitvi, da zato niso izpolnjeni vsi objektivni znaki kaznivega dejanja po členu 329/I KZ, izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.