Glede na to, da je bil postopek že pravnomočno ustavljen, upnika ne bi doletele neugodne posledice, tudi če se ne bi pritožil. Zato mu dolžnik ni dolžan povrniti stroškov pritožbe, saj ta za izvršbo ni bila potrebna.
ZPPSL člen 93, 93/1, 99, 99/1, 93, 93/1, 99, 99/1.
predujem - stečajni postopek
Po določbi 1. odst. 93. člena ZPPSL se da predujem le za kritje stroškov, ki nastanejo do začetka stečajnega postopka. Stroški, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, se lahko krijejo le iz stečajne masa.
Ker iz dejstev v tožbi ne izvira pravna posledica, ki jo zatrjuje tožeča stranka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je po preteku roka za popravo tožbe brez obravnave izdalo sodbo, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor
Dolžnik je pravilno opozoril na nasprotje med izdanim sklepom o izvršbi in izvršilnim naslovom. Del izterjevane glavnice nima podlage v izvršilnem naslovu.
Načelo koncentracije postopka, uzakonjeno v 286. členu ZPP, od pravdnih strank zahteva podajanje vseh tistih pravnorelevantnih dejstev in predložitev tistih dokazov, ki utemeljujejo njihove zahtevke, najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Tožeča stranka pa je svojo tožbeno naracijo, iz katere bi izhajala njena trditev o neupravičeni obogatitvi tožene stranke zaradi neutemeljenih plačil zneska 880.000,00 SIT in 386.972,15 SIT po asignacijskih pogodbah, dopolnila šele na četrtem naroku za glavno obravnavo s trditvijo, da je tožena stranka neutemeljeno prejela plačilo provizije in šele na tem naroku predložila tudi dokaz. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje tožeče stranke, da je šele na naroku za glavno obravnavo izvedela, da naj bi se preostali (neumaknjeni) del vtoževane terjatve nanašal na neutemeljeno plačilo provizije toženi stranki. Namen dokaznega postopka je dokazovanje resničnosti že zatrjevanih spornih dejstev (primerjaj 1. odstavek 287. člena ZPP), ne služi pa pridobivanju informacij, na podlagi katerih bi tožeča stranka šele oblikovala trditveno podlago zahtevka. Z relevantnimi informacijami, ki so podlaga za uveljavljanje tožbenega zahtevka, mora tožeča stranka torej razpolagati že pred vložitvijo zahtevka pri sodišču oziroma najkasneje do prvega naroka za glavno obravnavo, na katerem še lahko dopolni tožbeno naracijo.
Upnik je med stroški odgovora na ugovor zahteval tudi plačilo takse za odgovor. Ker pa iz spisa ni razvidno, da je bila sodna taksa za odgovor na ugovor do trenutka odločanja v pritožbenem postopku že plačana, mu pritožbeno sodišče teh stroškov ni priznalo.
poprava sklepa - pozneje najdeno premoženje - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Predlog za popravo sklepa bi bilo mogoče obravnavati v smislu določbe 221. člena Zakona o dedovanju, če bi bilo mogoče šteti, da predstavlja druga polovica sporne nepremičnine, pozneje najdeno premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini.
Iz opisa obdolžencu očitanega dejanja sicer izhaja, da je oškodovanka ob oplaženju vozil utrpela manjšo rano na licu. Ne le, da iz opisa ne izhaja, da gre za lahko telesno poškodbo oškodovanke, kot jo opredeljuje 133. člen KZ, temveč tudi iz podatkov spisa (zdravniški izvid l.št. 19-20) izhaja, da gre le za sled poškodbe. Ker tako iz opisa dejanja ne izhajajo vsi znaki obdolžencu očitanega kaznivega dejanja (iz opisa ne izhaja, da bi bila oškodovanka telesno poškodovana), je sodišče druge stopnje ob ugotovitvi, da zato niso izpolnjeni vsi objektivni znaki kaznivega dejanja po členu 329/I KZ, izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.
V primeru, ko sodišče ugotovi, da so bile v določenem obdobju tožničine potrebe z njenimi dohodki in preživnino, ki jo zanjo oče plačuje že do sedaj, v celoti pokrite, za to obdobje ni utemeljen zahtevek na zvišanje preživnine.
taksa - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse - zastaranje - nastanek taksne obveznosti
Medtem ko relativno zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse prične teči s prvim dnem leta, po izteku leta, v katerem je taksna obveznost nastala, začne absolutno teči z dnem njenega nastanka.
ZD člen 221, 221/1. ZPP (1977) člen 144, 380, 380-1.
dedovanje - sklep o dedovanju - vročitev - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe - naknadno najdeno premoženje - status zapuščine - dedovanje naknadno najdenega premoženja
Če gre za dve zapuščinski masi, ki se v skladu z zakonom o dedovanju in specialnem zakonom o dedovanju zaščitenih kmetij obravnavata po različnih pravilih, je treba o dedovanju kasneje najdene zapuščine odločati na novi zapuščinski obravnavi.
ZIZ člen 15, 38, 38/7, 292, 15, 38, 38/7, 292. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 54, 56, 69, 54, 56, 69. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tarifna številka 1, 1/2, 9, 11, tarifna številka 1, 1/2, 9, 11.
stroški izvršbe - potrebni stroški - odmera
Stroški izvršitelja so stroški izvršilnega postopka (292. čl. ZIZ), o višini stroškov, ki se povrnejo pa odloči sodišče (7. odst. 38. čl. ZIZ). Iz tega izhaja, da izvršilno sodišče mora odločiti o zahtevi za povrnitev stroškov - tudi o takšni zahtevi izvršitelja. Vodilo pri odmeri stroškov pa mu mora biti potrebnost stroškov. Ne glede na to, da določilo 38. čl. ZIZ ureja zlasti razmerje med strankama izvršbe, kriterij potrebnosti stroškov izvršbe velja tudi za sodnega izvršitelja, saj mora njegove stroške kot del izvršilnih stroškov nositi ena od strank postopka, upoštevajoč pravila 38. čl. ZIZ in glede na 15. čl. ZIZ smiselno tudi pravila ZPP. Nobenega dvoma torej ne more biti, da sodišče odmeri izvršitelju stroške po njegovi zahtevi in da priglašene stroške preveri z vidika potrebnosti kot tudi, ali je njegova prijava v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Odmera stroškov izvršitelja: od vrednosti glavnice, stroškov kilometrine, izračuna obresti in rubeža.
Ker iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, da bi predlagateljica na spornih nepremičninah imela pravico uporabe, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor predlagateljice in odločilo, da ostane sklep zemljiškoknjižngea referenta v veljavi.
Tudi v sporu majhne vrednosti velja določba 1. odst. 286. člena ZPP, po kateri mora stranka navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za za ugotovitev (resničnosti) njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke na prvem naroku za glavno obravnavo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predložitev pooblastila - pooblastilo
Med listinami v spisu (prilogami) je tudi pooblastilo upnika odvetniku. Glede na to, da je iz vsebine pooblastila razvidno, da ga je podpisal zakoniti zastopnik družbe - upnika, za posledico iz 4. odst. 98. člena ZPP ni podlage, saj poziv pooblaščencu, da dopolni pooblastilo, ni bil potreben.