Glede na to, da je bil postopek že pravnomočno ustavljen, upnika ne bi doletele neugodne posledice, tudi če se ne bi pritožil. Zato mu dolžnik ni dolžan povrniti stroškov pritožbe, saj ta za izvršbo ni bila potrebna.
ZOR člen 280, 281, 281/3, 282, 280, 281, 281/3, 282.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - namen - koristi otroka
Ker gre za neodplačno razpolaganje, pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj namen sklenitve darilne pogodbe ni pomemben. Stanovanje je darilo, ki vrednostno presega darila, našteta v 282.čl. ZOR. Koristi otroka se (tudi po uradni dolžnosti) varujejo v zakonskem sporu, torej sporu o razvezi zakonske zveze (prim. 408. čl. ZPP), v vseh drugih razmerjih, v katerih kot ena od strank nastopa otrok, pa v takem obsegu, kot strankam takšnih razmerij nasploh.
ZPPSL člen 93, 93/1, 99, 99/1, 93, 93/1, 99, 99/1.
predujem - stečajni postopek
Po določbi 1. odst. 93. člena ZPPSL se da predujem le za kritje stroškov, ki nastanejo do začetka stečajnega postopka. Stroški, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, se lahko krijejo le iz stečajne masa.
V primeru izvirne pridobitve lastninske pravice (v obravnavani zadevi: priposestvovanja) je zasebna listina, ki vsebuje veljaven pravni temelj (v smislu določbe 21. člena ZZK) izrecna izjava zemljiškoknjižnega lastnika, z notarsko overjenim podpisom (določba 22. člena ZZK), da priznava nastop pravne posledice, torej izvirno pridobitve lastninske pravice. Ker zemljiškoknjižno sodišče v resničnost vsebine listine oz. izjave zemljiškoknjižne lastnice o priposestvovanju ni podvomilo, je utemeljenost zahtevka za vpis izhajala že iz predlogu priložene listine (pogodbe) ter so bili ob vložitvi predloga izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev predlaganega vpisa.
ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. Sodni red člen 5, 165, 165/1, 221, 221/1, 300, 300/4, 5, 165, 165/1, 221, 221/1, 300, 300/4.
izvršba - litispendenca
Dejstvo, da med istima strankama glede iste terjatve že teče izvršilni postopek, vendar z drugim izvršilnim sredstvom, kot je predlagano z obravnavanim (zavrženim) predlogom za izvršbo, ob pravilnem pravnem razumevanju tako imenovane litispendence po 3. odstavku 189. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ in z njo nujno povezane identitete izvršilnih predlogov, privede do sklepa, da v obravnavanem primeru ne gre za identiteto izvršilnih predlogov in s tem za litispendenco. Sedaj obravnavani izvršilni predlog vsebinsko predstavlja zgolj predlagano razširitev že dovoljene izvršbe še z drugim izvršilnim sredstvom po 3. odstavku 34. člena ZIZ.
Na podlagi med strankama tako nesporno ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje imelo podlago v 1. odstavku 214. člena ZPP, da je o tožbenem zahtevku odločilo brez izvedbe dokazov. Povedano velja tudi za pritožbeno trditev, da je tožeča stranka obračunane obresti neutemeljeno pripisovala glavnici, tako obrestovanje pred vložitvijo tožbe pa ni dopustno. Tudi tega dejstva tožena stranka v prvostopenjskem postopku ni zatrjevala, glede na zgoraj že omenjeno med strankama nesporno ugotovljeno glavnico, obresti in datume plačil, pa kot je bilo že pojasnjeno, sodišče ni imelo razloga za izvedbo dokaznega postopka, v katerem bi bila morebiti ugotovljena navedena pritožbena trditev o nedopustnem obračunavanju obrestnih obresti, če bi bil dokazni postopek potreben.
V primeru, ko sodišče ugotovi, da so bile v določenem obdobju tožničine potrebe z njenimi dohodki in preživnino, ki jo zanjo oče plačuje že do sedaj, v celoti pokrite, za to obdobje ni utemeljen zahtevek na zvišanje preživnine.
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/1, 19/2, 21, 21/1, 19, 19/1, 19/2, 21, 21/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11-1, 11, 11-1.
ustavitev izvršbe - predujem - stroški izvršbe
Izvršitelj začne opravljati posamezna dejanja že po prejemu sklepa o določitvi izvršitelja (1. odst. 19. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja), vsekakor pa mora od tedaj voditi evidenco o tem, ali je upnik v danem roku založil predujem (2. odst. istega člena). Zadevo tudi vpiše v evidenco zadev, ki jih prejme izvršitelj v izvršitev (1. odst. 21. čl. Pravilnika), kar pa pomeni, da mu za to pripada plačilo storitve v znesku, kot je to določeno v 1. alinei 11. tar. št. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
Ker tudi že iz opisa ravnanja obdolženca v obtožnem predlogu, kot je bil sprejet v sodbeni izrek, izhaja, da je obdolženec zapustil delavnico po sklenitvi poslov z obema oškodovancema in tudi, da je že v začetku leta 1996 oškodovancu O. delno vrnil avans (skupaj 177.000,00 SIT), med postopkom pa tudi drugemu oškodovancu celotno glavnico, navedena dejstva, glede na ostala ugotovljena dejstva, na katera utemeljeno opozarja pritožba, po oceni pritožbenega sodišča ne zadoščajo za zanesljiv sklep, da obdolženec že ob sklenitvi poslov ni nameraval opraviti dogovorjenih del in da je izvabil avanse od oškodovancev z namenom trajne pridobitve protipravne premoženjske koristi.
Tudi v sporu majhne vrednosti velja določba 1. odst. 286. člena ZPP, po kateri mora stranka navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za za ugotovitev (resničnosti) njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke na prvem naroku za glavno obravnavo.
Iz opisa obdolžencu očitanega dejanja sicer izhaja, da je oškodovanka ob oplaženju vozil utrpela manjšo rano na licu. Ne le, da iz opisa ne izhaja, da gre za lahko telesno poškodbo oškodovanke, kot jo opredeljuje 133. člen KZ, temveč tudi iz podatkov spisa (zdravniški izvid l.št. 19-20) izhaja, da gre le za sled poškodbe. Ker tako iz opisa dejanja ne izhajajo vsi znaki obdolžencu očitanega kaznivega dejanja (iz opisa ne izhaja, da bi bila oškodovanka telesno poškodovana), je sodišče druge stopnje ob ugotovitvi, da zato niso izpolnjeni vsi objektivni znaki kaznivega dejanja po členu 329/I KZ, izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.
ZOR člen 173, 177, 376, 377, 388, 173, 177, 376, 377, 388.
škoda - rok - pasivna legitimacija - zastaranje - litispendenca
V kolikor bi pritrdili stališču tožene stranke, da je prevzem pravic in dolžnosti po osamosvojitvi od bivše zvezne države, posebna oblika litispendence, katere predmet ni istovetnost pravnih oseb, marveč istovetnost pravic in dolžnosti oziroma pravnih položajev, potem bi tožeča stranka vsekakor morala počakati na bodočo delitveno bilanco med novo nastalimi državami. Ker pa vprašanje pravnega nasledstva države SFRJ še ni rešeno, Republika Slovenija pa je le ena od držav v okviru bivše SFRJ, ki čaka na rešitev pravnega nasledstva, je v tej situaciji ni mogoče šteti za pravno naslednico bivše SFRJ zato, ker je s prej citiranimi zakoni prevzela med ostalim tudi pravice in dolžnosti, ki so nastale v zvezi z delovanjem JLA.
poprava sklepa - pozneje najdeno premoženje - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Predlog za popravo sklepa bi bilo mogoče obravnavati v smislu določbe 221. člena Zakona o dedovanju, če bi bilo mogoče šteti, da predstavlja druga polovica sporne nepremičnine, pozneje najdeno premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini.
Upnik je med stroški odgovora na ugovor zahteval tudi plačilo takse za odgovor. Ker pa iz spisa ni razvidno, da je bila sodna taksa za odgovor na ugovor do trenutka odločanja v pritožbenem postopku že plačana, mu pritožbeno sodišče teh stroškov ni priznalo.
Vprašanje vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze pri odločanju o pravici do preživnine razvezanega zakonca je podrejenega pomena. Njegova presoja pride v poštev le takrat, ko sodišče ugotovi, da obstoje navedene zakonske predpostavke oziroma pogoji za prisojo preživnine.
Neutemeljen je zahtevek za plačilo provizije in pogodbe kazni, saj s posredovanjem tožeče stranke prodajna pogodba ni bila sklenjena, tožena stranka pa ni kršila pogodbe oziroma za samostojno prodajo nepremičnine ni zlorabila podatkov, ki bi jih posredovala tožeča stranka.