Ker iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, da bi predlagateljica na spornih nepremičninah imela pravico uporabe, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor predlagateljice in odločilo, da ostane sklep zemljiškoknjižngea referenta v veljavi.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor
Dolžnik je pravilno opozoril na nasprotje med izdanim sklepom o izvršbi in izvršilnim naslovom. Del izterjevane glavnice nima podlage v izvršilnem naslovu.
V primeru, ko sodišče ugotovi, da so bile v določenem obdobju tožničine potrebe z njenimi dohodki in preživnino, ki jo zanjo oče plačuje že do sedaj, v celoti pokrite, za to obdobje ni utemeljen zahtevek na zvišanje preživnine.
ZKP člen 194, 194/1, 434, 434/1, 194, 194/1, 434, 434/1.
obdolženec
Ker sta zasebna tožilca v zasebni tožbi navedla pravilni naslov delovne organizacije, v kateri je bil obdolženec v času vložitve zasebne tožbe zaposlen, naknadno pa tudi pravilni naslov njegovega stalnega prebivališča, sta svoje obveznosti o podatkih iz 434. člena ZKP izčrpala ter je zato sodišče tisto, ki mora zagotoviti udeležbo obdolženca na glavni obravnavi. Ker se je ta očitno izmikal svoji zakonski dolžnosti s tem, da nobene od pravilno naslovljenih pošiljk ni hotel dvigniti, bi se moralo sodišče prve stopnje poslužiti ukrepov za njegovo prisilno privedbo. Ker pa je nasprotno zasebno tožbo zavrglo z utemeljitvijo, da zasebna tožilca nista dostavila tudi zahtevanih rojstnih podatkov o obdolžencu, je sodišče druge stopnje pritožbi pooblaščencev zasebnih tožilcev ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
Ali sklenitev sporne najemne pogodbe predstavlja nedovoljeno razpolaganje po 88. členu Zden, bo mogoče zaključiti šele, ko bo sodišče prve stopnje ugotovilo, ali je bil lastnik stanovanja s prvo toženko dolžan skleniti najemno pogodbo v skladu z določbo 147. člena SZ.
Ker iz dejstev v tožbi ne izvira pravna posledica, ki jo zatrjuje tožeča stranka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je po preteku roka za popravo tožbe brez obravnave izdalo sodbo, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Upnik je med stroški odgovora na ugovor zahteval tudi plačilo takse za odgovor. Ker pa iz spisa ni razvidno, da je bila sodna taksa za odgovor na ugovor do trenutka odločanja v pritožbenem postopku že plačana, mu pritožbeno sodišče teh stroškov ni priznalo.
ZPPSL člen 93, 93/1, 99, 99/1, 93, 93/1, 99, 99/1.
predujem - stečajni postopek
Po določbi 1. odst. 93. člena ZPPSL se da predujem le za kritje stroškov, ki nastanejo do začetka stečajnega postopka. Stroški, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, se lahko krijejo le iz stečajne masa.
Načelo koncentracije postopka, uzakonjeno v 286. členu ZPP, od pravdnih strank zahteva podajanje vseh tistih pravnorelevantnih dejstev in predložitev tistih dokazov, ki utemeljujejo njihove zahtevke, najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Tožeča stranka pa je svojo tožbeno naracijo, iz katere bi izhajala njena trditev o neupravičeni obogatitvi tožene stranke zaradi neutemeljenih plačil zneska 880.000,00 SIT in 386.972,15 SIT po asignacijskih pogodbah, dopolnila šele na četrtem naroku za glavno obravnavo s trditvijo, da je tožena stranka neutemeljeno prejela plačilo provizije in šele na tem naroku predložila tudi dokaz. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje tožeče stranke, da je šele na naroku za glavno obravnavo izvedela, da naj bi se preostali (neumaknjeni) del vtoževane terjatve nanašal na neutemeljeno plačilo provizije toženi stranki. Namen dokaznega postopka je dokazovanje resničnosti že zatrjevanih spornih dejstev (primerjaj 1. odstavek 287. člena ZPP), ne služi pa pridobivanju informacij, na podlagi katerih bi tožeča stranka šele oblikovala trditveno podlago zahtevka. Z relevantnimi informacijami, ki so podlaga za uveljavljanje tožbenega zahtevka, mora tožeča stranka torej razpolagati že pred vložitvijo zahtevka pri sodišču oziroma najkasneje do prvega naroka za glavno obravnavo, na katerem še lahko dopolni tožbeno naracijo.
V primeru izvirne pridobitve lastninske pravice (v obravnavani zadevi: priposestvovanja) je zasebna listina, ki vsebuje veljaven pravni temelj (v smislu določbe 21. člena ZZK) izrecna izjava zemljiškoknjižnega lastnika, z notarsko overjenim podpisom (določba 22. člena ZZK), da priznava nastop pravne posledice, torej izvirno pridobitve lastninske pravice. Ker zemljiškoknjižno sodišče v resničnost vsebine listine oz. izjave zemljiškoknjižne lastnice o priposestvovanju ni podvomilo, je utemeljenost zahtevka za vpis izhajala že iz predlogu priložene listine (pogodbe) ter so bili ob vložitvi predloga izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev predlaganega vpisa.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predložitev pooblastila - pooblastilo
Med listinami v spisu (prilogami) je tudi pooblastilo upnika odvetniku. Glede na to, da je iz vsebine pooblastila razvidno, da ga je podpisal zakoniti zastopnik družbe - upnika, za posledico iz 4. odst. 98. člena ZPP ni podlage, saj poziv pooblaščencu, da dopolni pooblastilo, ni bil potreben.
Neutemeljen je zahtevek za plačilo provizije in pogodbe kazni, saj s posredovanjem tožeče stranke prodajna pogodba ni bila sklenjena, tožena stranka pa ni kršila pogodbe oziroma za samostojno prodajo nepremičnine ni zlorabila podatkov, ki bi jih posredovala tožeča stranka.
ZD člen 221, 221/1. ZPP (1977) člen 144, 380, 380-1.
dedovanje - sklep o dedovanju - vročitev - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe - naknadno najdeno premoženje - status zapuščine - dedovanje naknadno najdenega premoženja
Če gre za dve zapuščinski masi, ki se v skladu z zakonom o dedovanju in specialnem zakonom o dedovanju zaščitenih kmetij obravnavata po različnih pravilih, je treba o dedovanju kasneje najdene zapuščine odločati na novi zapuščinski obravnavi.
ZIZ člen 15, 38, 38/7, 292, 15, 38, 38/7, 292. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 54, 56, 69, 54, 56, 69. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tarifna številka 1, 1/2, 9, 11, tarifna številka 1, 1/2, 9, 11.
stroški izvršbe - potrebni stroški - odmera
Stroški izvršitelja so stroški izvršilnega postopka (292. čl. ZIZ), o višini stroškov, ki se povrnejo pa odloči sodišče (7. odst. 38. čl. ZIZ). Iz tega izhaja, da izvršilno sodišče mora odločiti o zahtevi za povrnitev stroškov - tudi o takšni zahtevi izvršitelja. Vodilo pri odmeri stroškov pa mu mora biti potrebnost stroškov. Ne glede na to, da določilo 38. čl. ZIZ ureja zlasti razmerje med strankama izvršbe, kriterij potrebnosti stroškov izvršbe velja tudi za sodnega izvršitelja, saj mora njegove stroške kot del izvršilnih stroškov nositi ena od strank postopka, upoštevajoč pravila 38. čl. ZIZ in glede na 15. čl. ZIZ smiselno tudi pravila ZPP. Nobenega dvoma torej ne more biti, da sodišče odmeri izvršitelju stroške po njegovi zahtevi in da priglašene stroške preveri z vidika potrebnosti kot tudi, ali je njegova prijava v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Odmera stroškov izvršitelja: od vrednosti glavnice, stroškov kilometrine, izračuna obresti in rubeža.
Pritožbene navedbe, da je obd. bil med vožnjo z motornim kolesom tako vinjen, da je bil neprišteven in kazensko neodgovoren, so neutemeljene, ker je zavestna malomarnost dokazana.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - sklepčnost tožbe
Ne moti, da je sodišče prve stopnje zavrglo vlogo, kljub temu da v zakonu o tem ni posebne, izrečne določbe, saj je sankcija za vložitev vloge po izteku nepodaljšljivega zakonskega roka njeno zavrženje, kot to izhaja iz predpisov, ki veljajo za posamezna procesna dejanja, npr. za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ugovor proti plačilnemu nalogu, redna in izredna pravna sredstva. Tisti del vročilnice, ki jo izpolni sodišče, je javna listina. Javna listina pa dokazuje resničnost tistega, kar je na njej navedeno. Vendar pa je dovoljeno dokazovati nasprotno, pri čemer dokazno breme (z vsemi možnimi dokazili) nosi stranka, ki trdi, da je bila vročilnica nepravilno sestavljena. Sodišče ob izdaji zamudne sodbe ne raziskuje, ali je podano dejansko stanje, na katero opira tožnik svoj zahtevek, dejanskega stanja ne raziskuje glede resničnosti, ampak podane navedbe samo pravno vrednoti, tj. presodi, ali iz dejstev, ki jih je navedel tožnik v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo zatrjuje v zahtevku.
Obtoženec je glede na letne gume, zasneženo cestišče po klancu navzdol in glede na ovinek, vozil z neprimerno hitrostjo, ne glede na to, da je vozil počasi, saj bi moral montirati verige ali pa preložiti vožnjo.