ZKP člen 194, 194/1, 434, 434/1, 194, 194/1, 434, 434/1.
obdolženec
Ker sta zasebna tožilca v zasebni tožbi navedla pravilni naslov delovne organizacije, v kateri je bil obdolženec v času vložitve zasebne tožbe zaposlen, naknadno pa tudi pravilni naslov njegovega stalnega prebivališča, sta svoje obveznosti o podatkih iz 434. člena ZKP izčrpala ter je zato sodišče tisto, ki mora zagotoviti udeležbo obdolženca na glavni obravnavi. Ker se je ta očitno izmikal svoji zakonski dolžnosti s tem, da nobene od pravilno naslovljenih pošiljk ni hotel dvigniti, bi se moralo sodišče prve stopnje poslužiti ukrepov za njegovo prisilno privedbo. Ker pa je nasprotno zasebno tožbo zavrglo z utemeljitvijo, da zasebna tožilca nista dostavila tudi zahtevanih rojstnih podatkov o obdolžencu, je sodišče druge stopnje pritožbi pooblaščencev zasebnih tožilcev ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.
ZSOS člen 9, 11/1, 11/1-1, 11/2, 9, 11/1, 11/1-1, 11/2. ZDen člen 72, 72/1, 72, 72/1. ZSKZ člen 20, 20/7, 20/9, 20, 20/7, 20/9.
vračilo - upravičenec
Upravičenec do kupnine v denacionalizacijskem postopku je v primeru kmetijskega zemljišča ali gozda Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in ne tudi Slovenski odškodninski sklad, tudi če je v obliki odškodnine (obveznic) sodeloval pri vračanju podržavljenega premoženja. Sredstva za kritje obveznosti iz obveznic Slovenski odškodninski sklad dobi od Sklada kmetijskih zemljišč izven konkretnih denacionalizacijskih postopkov, tako kot določajo členi 9 in 11 Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu ter člen 20 Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Tudi v sporu majhne vrednosti velja določba 1. odst. 286. člena ZPP, po kateri mora stranka navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za za ugotovitev (resničnosti) njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke na prvem naroku za glavno obravnavo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predložitev pooblastila - pooblastilo
Med listinami v spisu (prilogami) je tudi pooblastilo upnika odvetniku. Glede na to, da je iz vsebine pooblastila razvidno, da ga je podpisal zakoniti zastopnik družbe - upnika, za posledico iz 4. odst. 98. člena ZPP ni podlage, saj poziv pooblaščencu, da dopolni pooblastilo, ni bil potreben.
ZOR člen 280, 281, 281/3, 282, 280, 281, 281/3, 282.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - namen - koristi otroka
Ker gre za neodplačno razpolaganje, pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj namen sklenitve darilne pogodbe ni pomemben. Stanovanje je darilo, ki vrednostno presega darila, našteta v 282.čl. ZOR. Koristi otroka se (tudi po uradni dolžnosti) varujejo v zakonskem sporu, torej sporu o razvezi zakonske zveze (prim. 408. čl. ZPP), v vseh drugih razmerjih, v katerih kot ena od strank nastopa otrok, pa v takem obsegu, kot strankam takšnih razmerij nasploh.
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/1, 19/2, 21, 21/1, 19, 19/1, 19/2, 21, 21/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11-1, 11, 11-1.
ustavitev izvršbe - predujem - stroški izvršbe
Izvršitelj začne opravljati posamezna dejanja že po prejemu sklepa o določitvi izvršitelja (1. odst. 19. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja), vsekakor pa mora od tedaj voditi evidenco o tem, ali je upnik v danem roku založil predujem (2. odst. istega člena). Zadevo tudi vpiše v evidenco zadev, ki jih prejme izvršitelj v izvršitev (1. odst. 21. čl. Pravilnika), kar pa pomeni, da mu za to pripada plačilo storitve v znesku, kot je to določeno v 1. alinei 11. tar. št. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
Načelo koncentracije postopka, uzakonjeno v 286. členu ZPP, od pravdnih strank zahteva podajanje vseh tistih pravnorelevantnih dejstev in predložitev tistih dokazov, ki utemeljujejo njihove zahtevke, najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Tožeča stranka pa je svojo tožbeno naracijo, iz katere bi izhajala njena trditev o neupravičeni obogatitvi tožene stranke zaradi neutemeljenih plačil zneska 880.000,00 SIT in 386.972,15 SIT po asignacijskih pogodbah, dopolnila šele na četrtem naroku za glavno obravnavo s trditvijo, da je tožena stranka neutemeljeno prejela plačilo provizije in šele na tem naroku predložila tudi dokaz. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje tožeče stranke, da je šele na naroku za glavno obravnavo izvedela, da naj bi se preostali (neumaknjeni) del vtoževane terjatve nanašal na neutemeljeno plačilo provizije toženi stranki. Namen dokaznega postopka je dokazovanje resničnosti že zatrjevanih spornih dejstev (primerjaj 1. odstavek 287. člena ZPP), ne služi pa pridobivanju informacij, na podlagi katerih bi tožeča stranka šele oblikovala trditveno podlago zahtevka. Z relevantnimi informacijami, ki so podlaga za uveljavljanje tožbenega zahtevka, mora tožeča stranka torej razpolagati že pred vložitvijo zahtevka pri sodišču oziroma najkasneje do prvega naroka za glavno obravnavo, na katerem še lahko dopolni tožbeno naracijo.
sklep o ugovoru - naslov dolžnika - brezuspešen poskus rubeža
Ugovor tretjega v izvršbi na premičnine bi se moral sicer res nanašati na konkretne (zarubljene) premičnine, vendar bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da na naslovu, kjer dolžnika ni, tudi ni predmetov, ki bi bili v lasti oz. v posesti dolžnika.
Ker iz dejstev v tožbi ne izvira pravna posledica, ki jo zatrjuje tožeča stranka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je po preteku roka za popravo tožbe brez obravnave izdalo sodbo, s katero je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Ker je bil plačilni nalog že izdan zoper osebo, ki ne obstoji in ker takšne pomanjkljivosti v samem plačilnem nalogu ni mogoče popraviti, bi ga moralo sodišče prve stopnje razveljaviti (5. odstavek 81. člena ZPP), postopek pa nadaljevati po tožbi proti P.... d.o.o. (1. odstavek 81. člena ZPP).
Ker iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, da bi predlagateljica na spornih nepremičninah imela pravico uporabe, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovor predlagateljice in odločilo, da ostane sklep zemljiškoknjižngea referenta v veljavi.
V primeru izvirne pridobitve lastninske pravice (v obravnavani zadevi: priposestvovanja) je zasebna listina, ki vsebuje veljaven pravni temelj (v smislu določbe 21. člena ZZK) izrecna izjava zemljiškoknjižnega lastnika, z notarsko overjenim podpisom (določba 22. člena ZZK), da priznava nastop pravne posledice, torej izvirno pridobitve lastninske pravice. Ker zemljiškoknjižno sodišče v resničnost vsebine listine oz. izjave zemljiškoknjižne lastnice o priposestvovanju ni podvomilo, je utemeljenost zahtevka za vpis izhajala že iz predlogu priložene listine (pogodbe) ter so bili ob vložitvi predloga izpolnjeni vsi pogoji za dovolitev predlaganega vpisa.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/3, 168/5, 168, 168/3, 168/5.
oprostitev plačila sodne takse
Zavezanec za plačilo sodnih taks je otrok brez lastnih dohodkov in premoženja, ki ga preživljajo starši. Plačilo sodnih taks ne predstavlja stroškov rednega preživljanja, zato mora sodišče preizkusiti, ali so možnosti staršev in s tem njihov prispevek k otrokovemu preživljanju tako velik, da zadošča za plačilo sodnih taks, ne da bi bila s tem bistveno zmanjšana sredstva za njegovo preživljanje.
Del parcele je njen nesamostojen del, ki deli pravno usodo preostalega dela parcele. Na njem nihče ne more pridobiti lastninske pravice, ki bi bila drugačna od lastninske pravice na celotni parceli oziroma na preostalem delu parcele. Zato tisti, ki poseduje samo del parcele, ne more s priposestvovanjem pridobiti lastninske pravice zgolj na tem (nesamostojnem) delu stvari (v skladu z načelom speicalnosti je lahko predmet stvarne pravice le samostojen, točno določen, individualiziran objekt).
izterjava neplačane takse - pritožba - ugovor zastaranja
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil dne 07.02.2000 pooblaščencu tožeče stranke opomin za plačilo sodne takse za tožbo ter za taksni opomin vročen. Zato je pritožbena navedba o neprejemu naloga za plačilo sodne takse neutemeljena.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - nezavestna malomarnost
Dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno, ker je obdolženka ob zavijanju v levo s prednostne ceste zaradi nepreglednosti po nasprotnem voznem pasu zmotno ocenila, da na njem ni nobenega vozila.