Postopek izdaje ugotovitvene odločbe o ustreznosti izuma in patentnih zahtevkov po 91. in 92. členu ZIL-1 teče le na zahtevo stranke - imetnika patenta, zato je na slednjem breme, da v zahtevanem roku kot ustrezno dokazilo predloži slovenski prevod evropskega patenta, podeljenega za isti izum.
V ugovoru zoper registracijo znamke mora vložnik ugovora priložiti ustrezne dokaze, s katerimi se dokazuje obstoj okoliščin, ki so po določbah materialnega prava relevantne za zavrnitev registracije. Urad le preveri utemeljenost navedb v ugovoru na podlagi ugovora in predloženih dokazov in morebitnega mnenja prijavitelja in ni dolžan izvajati nobenih drugih dokazov.
dopustnost upravnega spora - končni zapis - upravni spor
Končni zapis, izdan po opravljenem nadzoru s strani ZZZS, predstavlja le zapis o kršitvah pogodbe, ki bo podlaga za eventualno uveljavljanje odškodninske odgovornosti. Ker je torej končni zapis izdan v okviru civilnopravnega razmerja fizičnih in pravnih oseb iz 1. člena ZPP, to ni akt, ki bi ga bilo možno izpodbijati v upravnem sporu.
Civilnopravne osebe, kamor spada kot društvo, so imele na svojih sredstvih lahko lastninsko pravico ali pravico uporabe, vendar sredstva, na katerih so imele pravico uporabe, niso izvzeta iz vračanja.
Za pravno domnevo, da je bilo zemljišče možno komunalno opremiti brez večjih stroškov zadostuje, da se v 60 m pasu ob javni dovozni cesti nahaja katerikoli del zemljišča, ki je povezan z javnim cestnim obrežjem, pri čemer zadošča, da je tak priključek en sam.
prisilna izterjava - izbris družbe iz sodnega registra - carinski dolg
Ni sporno, da je izbrisana družba dolgovala dolg carinskemu uradu. Njeno obveznost je po izbrisu družbe iz sodnega registra prevzel tožnik, ki ga je tudi po presoji sodišča šteti za aktivnega družbenika. Tožnik je edini ustanovitelj in družbenik izbrisane družbe in je torej le on lahko odgovarjal za poslovanje družbe.
Po določilih zakona glede na ugotovljeno dejansko stanje v obravnavanem primeru tožeča stranka ne ustreza definiciji primarnega davčnega zavezanca po 1. odstavku 13. niti po 1. odstavku 22. člena ZPD. Ker 6. in 7. člen ZPD ne določata podlage za določitev davčnega zavezanca in obračun prometnega davka od prometa proizvodov in storitev, prvostopni davčni organ in tožena stranka pa nista obrazložila, na kateri zakonski podlagi je davčna obveznost naložena tožeči stranki kot kupcu oziroma naročniku storitve, sta nepravilno uporabila določbe ZPD, ki se nanašajo na določitev davčnega zavezanca in v tej smeri tudi nista ugotavljala dejanskega stanja.
poračunavanje davčnih obveznosti - vrstni red vračunavanja - plačilo davka
Poračunavanje plačila davčnih obveznosti se opravi skladno s pravili o vrstnem redu vračunavanja, veljavnimi v času, ko je plačilo opravljeno. Če zakon prisilnih določb o vračunavanju starejšega davčnega dolga ni vseboval, je bilo vračunavanje izpolnitve v dispoziciji davčnega zavezanca.
ZDDV člen 42, 36, 37, 38. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 66.
vrnitev presežka DDV - DDV
Bistveno je, ali je tožeča stranka pravilno in upravičeno knjižila v svoje poslovne knjige naknadno prejete račune. Pomembna je presoja, kdaj je bil promet spornega blaga opravljen. Utemeljenost zahtevka davčnega zavezanca za vrnitev presežka DDV se presoja po določbah ZDDV, Pravilnika, ZDavP in tudi Slovenskih računovodskih standardov. Ni pravne podlage za zavrnitev zahtevka zgolj v tem, da gre za saniranje nepravilnosti, ugotovljenih v inšpekcijskem pregledu.
Ker v primeru razveljavitve odločbe o izbiri pristojna komisija za pritožbe po uradni dolžnosti razveljavi akt o imenovanju in pogodbo o zaposlitvi in ker glede na ekonomsko moč tožene stranke izplačilo morebitno odškodnine ne more biti vprašljivo, sodišče ne najde nobenega razloga, zaradi katerega bi bila lahko izvršitev njegove odločbe v glavni zadevi kakorkoli otežena, oziroma zaradi katerega bi bila učinkovitost sodnega varstva brez izdaje začasne odredbe kakorkoli okrnjena, zato morebitne škode, ki bi z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala tožniku, ni mogoče šteti za težko nadomestljivo.
odločba o začetku razlastitvenega postopka - ugotovitveni postopek - ustna obravnava - razlastitev
Organ prve stopnje bi moral izvesti poseben ugotovitveni postopek po določbah 145. člena in 146. člena ZUP in v okviru tega postopka dati tožnikoma možnost, da se izjavita o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, da sodelujeta pri izvedbi dokazov in da se seznanita z uspehom dokazovanja in se o tem izjavita. Ker gre v obravnavani zadevi za stvar, v kateri so udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, in sicer razlastitveni upravičenec in razlastitveni zavezanec, je po mnenju sodišča za razrešitev spornih vprašanj v skladu s 154. členom ZUP potrebno razpisati tudi ustno obravnavo. Z ustno obravnavo se namreč najustrezneje uresničuje načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP in zagotavlja pravica do enakega varstva (22. člen URS).
Po presoji sodišča se služnost v javno korist lahko ustanovi tudi zaradi vzdrževanja in potreb nemotenega obratovanja objektov gospodarske javne infrastrukture, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo ZUreP-1.
denacionalizacijski upravičenec - pravna oseba - pravni naslednik pravne osebe - denacionalizacija
ZDen dopušča uveljavljanje pravic po tem zakonu tudi pravnim naslednikom pravnih oseb. Dolžnost vlagatelja pa je, da k zahtevi za denacionalizacijo predloži dokaze o pravnem nasledstvu.
vrnitev nepremičnine v naravi - grajeno javno dobro - denacionalizacija
Asfaltirano parkirišče pomeni, da gre za nepremičnino, ki je grajeno javno dobro, kar glede na 3. točko 1. odstavka 19. člena ZDen pomeni, da je ni mogoče vrniti v naravi.
Tožnik z zahtevkom za povračilo carinskega dolga po 2. odstavku 158. člena CZ pravzaprav spreminja zahtevek, to je carinsko deklaracijo, ki je že bila sprejeta, kar pomeni, da je bila upravna odločba izdana. Meja, do katere je še možno spreminjanje podatkov v carinski deklaraciji (sprememba zahtevka), je jasno začrtana. Tožena stranka ima zato prav, ko ugotavlja, da ni zakonske podlage za povračilo carinskega dolga na podlagi 2. odstavka 158. člena CZ, saj ni dokazano, da v času plačila carinski dolg ne bi bil zakonsko dolgovan.
Izpodbijana odločba je upravna odločba, kar pomeni, da se dejansko stanje ugotavlja v upravnem postopku, obrazložitev pa mora imeti vsebino, določeno v 1. odstavku 214. člena ZUP. Tožena stranka sicer odločitev obširno pojasnjuje v odgovoru na tožbo, vendar pa s tem razlogov izpodbijane odločbe ni mogoče dopolnjevati. Obrazložitev odločitve mora biti vsebovana v sami odločbi, saj je le v tem primeru stranki dana možnost, da s pravnim sredstvom, ki ga ima na razpolago, odločbo izpodbija s konkretnimi ugovori, pristojnemu organu pa omogočena kontrola nad tem, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je bil pravilno uporabljen materialni predpis. Še toliko bolj to velja za primere, ko gre za kompleksno strokovno zahtevo in enostopenjski upravni postopek. V zvezi z ugotavljanjem obstoja podlage za izdajo izpodbijane odločbe je bistveno ugotoviti, ali so telekomunikacijske storitve, ki so predmet obravnavanih splošnih pogojev, fiksne javne telefonske storitve v smislu določb ZTel-1 (za katere je bilo treba pridobiti dovoljenje po določbah tega zakona in v zvezi s katerimi je bila tožena stranka upravičena dajati soglasje k splošnim pogojem in cenam oziroma nalagati njihovo naknadno spremembo).
Investitorji so zavezanci za plačilo komunalnega prispevka samo, če se na objekt na novo priključuje na komunalno infrastrukturo ali če se povečuje priključna moč obstoječih priključkov.
dopustnost upravnega spora - zavrženje tožbe - upravni spor
Iz izreka drugostopne odločbe izhaja, da se tožnikovi pritožbi ugodi in se prvostopna odločba odpravi ter zadeva vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek. Ker je bila prvostopna odločba odpravljena, zoper njo ni mogoče sprožiti upravnega spora, saj ta upravni akt ne obstaja več in zato ne more biti podvržen sodnemu nadzoru. Drugostopna odločba pa, glede na to, da upravno odločanje o zadevi še ni zaključeno, ni akt v smislu ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Namen upravnega spora je varstvo posameznika pred nezakonitimi oziroma nepravilnimi odločitvami uprave, ki posegajo v njegov pravni položaj, ne pa presoja pravilnosti instančnega odločanja upravnih organov. To pomeni, da mora vselej o zadevi najprej vsebinsko dokončno odločiti pristojni upravni organ, še preden bo lahko sprožen upravni spor.
zdravstveno zavarovanje - nadomestilo plače - nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela
Po presoji sodišča že iz besedila 29. člena ZZVZZ izhaja, da se pri štetju dni zadržanosti upoštevajo samo delovni dnevi in ne koledarski, kot to trdi tožeča stranka.
ZDavP člen 212. ZDDV člen 37, 38. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 129, 129/1, 129/1-4.
davek na dodano vrednost (DDV) - zavrženje vloge v upravnem postopku - davčni obračun - obrazec DDV-O
Po mnenju sodišča v obravnavanem primeru pogoji za zavrženje davčnega obračuna za april 2000 po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP niso izpolnjeni, saj ne gre za identičen zahtevek po vsebini, ker se davčni obračun za obdobje april 2000 opira na poslovne dogodke, ki so se zgodili v tem davčnem obdobju. Zgolj dejstvo, da je tožnik ob vložitvi spornega obrazca DDV-O (davčnega obračuna) navedel, da je vanj vključil obračunani DDV od prometa carinskega blaga v davčnih obdobjih julij - december 1999 na podlagi stornacije teh računov v aprilu 2000, ne pomeni, da gre za isti zahtevek, kar je pogoj za uporabo instituta zavrženja vloge po 4. točki 1. odstavka 129.člena ZUP.