dovoljenost revizije - ničnost odločbe o zavrnitvi statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - poprava pomot v upravni odločbi - kršitev pravil upravnega postopka - zelo hude posledice - nekonkretizirane posledice
Vprašanje, ki se nanaša na pravilnost postopka izdaje upravnega akta oziroma pravilnost upravnega postopka, glede na določbo 85. člena ZUS-1 (ki določa obseg revizijske presoje) ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentova navedba,da gre za pomembne posege v njegove osebnostne pravice, vse skupaj pa ima zanj hude posledice, za izkazanost zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne zadošča.
ZDen člen 66, 69. ZLPP člen 15. ZPP člen 154, 165, 165/3, 196, 197.
denacionalizacija - poprava krivic - prepoved obogatitve - izvenupravna poravnava - vpliv poravnave na odločitev o denacionalizaciji - enotno sosporništvo pravnih naslednikov - stroški upravnega spora - načelo končnega uspeha
S sklenitvijo sporazuma, na podlagi katerega je bila v zameno za plačilo odškodnine umaknjena tožba v postopku zavarovanje po ZLPP, je bilo omogočeno lastninjenje nepremičnine po določbah predpisov o lastninskem preoblikovanju podjetij. Stranke sporazuma so se zato z umikom tožbe odpovedale pravici do vračila premoženja v naravi, ki bi jim šla kot pravnim naslednicam denacionalizacijskega upravičenca. Odškodnina, ki so jo za tako razpolaganje prejele, ne more pomeniti drugega kot v odškodnini izraženo nadomestno obliko vračanja za vrnitev v naravi. Stranke sporazuma so tako na račun svojih upravičenj kot pravne naslednice denacionalizacijskega upravičenca za obravnavano nepremičnino že prejele odškodnino. Če je tako, pa v obsegu vračanja, ki odpade nanje kot morebitne pravne naslednice upravičenca, denacionalizacijska zahteva ne more biti utemeljena. Drugačna razlaga učinkov umika navedene tožbe in v zameno prejete odškodnine bi bila v nasprotju z namenom in načeli denacionalizacije, saj bi imela namesto poprave krivic, ki je temeljno vodilo ZDen, na račun denacionalizacijskih postopkov mogoča obogatitev.
predlog za dopustitev revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - enotna vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker ne na aktivni ne na pasivni pravdni strani ne gre za enotno sosporništvo in ni podan enoten ekonomski pomen, je v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP pravilna opredelitev vrednosti spornega predmeta diferencirana, to je za vsakega tožnika in za vsakega toženca posebej. Seštevanja teh štirih vrednosti ne povzroči niti morebitna odvisnost revizijske odločitve od rešitve skupnih spornih pravnih vprašanj. Določba petega odstavka 367. člena ZPP v tem procesnem položaju zaradi subjektivne kumulacije ne pride v poštev.
Uredba (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 5, 16, 16/2, 18, 18/1-b, 21, 21/1, 23, 25, 29. ZMZ člen 21, 74, 75. ZMZ-1 člen 21, 125. ZUS-1 člen 52, 76. URS člen 22.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici – domneva sistemskih pomanjkljivosti – Republika Hrvaška – Dublin III - tožbene novote – rok za predložitev dokazov – združitev z otrokom – obstoj družinskih vezi
Tudi če bi pritožnik izkazal, da je v njegovem konkretnem primeru prišlo do zatrjevanih nepravilnosti pri izvedbi postopkov s strani organov Republike Hrvaške, to samo po sebi še ne bi bil zadosten dokaz o tem, da v Republiki Hrvaški obstajajo sistemske pomanjkljivosti.
Vrhovno sodišče pripominja, da omejevanje možnosti navajanja novot v postopku ni samo po sebi nezdružljivo z varstvom človekovih pravic, pozna pa jih tudi sistem mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji v več določbah (npr. prej veljavni 21. člen ZMZ kot sedaj veljavni 21. člen ZMZ-1 določata rok za predložitev dokazov), kar tudi omogoča ustrezno izvedbo upravnega postopka in odločanje o sodnem varstvu v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - status begunca - status subsidiarne oblike zaščite - osebni razgovor - skladnost izjav - verodostojnost - vložitev prošnje v prvi varni državi - časovni okvir vložitve prošnje po prihodu v varno državo - resna škoda - korupcija v izvorni državi
Tožnika s predloženo dokumentacijo nista izkazala zatrjevanih dejanj preganjanja.
Osebni razgovor je potekal v njunem jeziku ob pomoči prevajalke. Pri osebnem razgovoru sta lahko izčrpno navedla vse razloge, prav tako sta jih lahko dopolnjevala. Res je pred tem podaja prošnje na zapisnik potekala v srbskem jeziku, vendar je tožnik prej sam povedal, da ga razume, iz zapisnika ni razvidno, da bi imel težave z razumevanjem (tega ni zatrjeval niti ni potreboval dodatnega pojasnjevanja vprašanj), na vprašanja je podajal smiselno (vsebinsko) ustrezne odgovore, zapisnik mu je bil prebran in nanj ni imel pripomb.
Neutemeljeni so pritožbeni ugovori v zvezi s tem, da tožnika nista zaprosila za mednarodno zaščito, kakor hitro je bilo to mogoče. Neizpodbijano dejstvo je, da sta živela v Črni gori, kjer bi lahko zaprosila za mednarodno zaščito.
Preden sta zaprosila za mednarodno zaščito v Sloveniji, sta potovala skozi več držav, v katerih bi prav tako lahko zaprosila za mednarodno zaščito. Vrhovno sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da je od osebe, ki je preganjana do te mere, da mora zapustiti izvorno državo in iskati varnost drugje, pričakovati, da bodo njena dejanja usmerjena predvsem v iskanje zaščite in bo za pomoč zaprosila takoj, ko se ji bo za to ponudila prva možnost, v prvi zanjo varni državi.
Navkljub časovni oddaljenosti dogodkov ali pretresenosti ob samem dogodku, pa tudi ali kljub daljšemu zasliševanju, je pričakovati vsaj glede bistvenih in pomembnih dogodkov ter okoliščin skladnost izjav obeh prosilcev.
Tožnika sta uveljavljala resno škodo zaradi mučenja ali nečloveškega ali poniževalnega ravnanja zaradi razlogov, povezanih z njuno (gospodarsko) dejavnostjo (poslom). Po presoji Vrhovnega sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnika nista izkazala izpolnjevanja pogojev za priznanje subsidiarne oblike zaščite ter svojo odločitev pravilno in izčrpno obrazložila.
UPRAVNI SPOR - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - DELOVNO PRAVO
VS1015743
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZJU člen 6-13.
dovoljenost revizije - ni pomembno pravno vprašanje - neuvrstitev v izbirni postopek v javnem natečaju za zasedbo uradniškega delovnega mesta - delovne izkušnje - dela na zahtevani stopnji izobrazbe - dokazovanje - vsebina verodostojne listine - potrdilo predsednika sindikata
Izpodbijana sodba je bila izdana v ponovljenem postopku po sklepu Vrhovnega sodišča X Ips 225/2013 z dne 29. 1. 2015. Stališče Vrhovnega sodišča v tej zadevi je tudi načelen odgovor na hipotetično vprašanje, ali se čas opravljanja dela iz 13. točke 6. člena ZJU nanaša zgolj na trajanje dela za polni delovni čas oziroma kolikšen mora biti minimalen obseg dela, da se čas opravljanje dela iz navedene določbe ZJU nanj še nanaša in kako, če ne z verodostojno listino, se čas opravljanja dela dokazuje, pri čemer pa je presoja v vsaki posamezni zadevi, ob upoštevanju navedenega načelnega stališča, vedno odvisna od konkretnih okoliščin primera. Tako v obravnavani zadevi iz obrazložitve izpodbijane sodbe v zvezi s tem izhaja, da bi morala (zaradi uporabe enakih ali primerljivih metod za ugotavljanje delovnih izkušenj glede na različne zakonsko urejene položaje in načine opravljanja dela) iz verodostojne listine izhajati dejstva, na podlagi katerih bi bilo take primerjave (in posledično presojo) mogoče opraviti, tako pa je v potrdilu navedeno samo obdobje, v katerem je revidentka opravljala dela za sindikat
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015758
ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje
Revident ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. V reviziji je navedel več materialnopravnih in procesnopravnih ugovorov (revizijskih razlogov v smislu prvega odstavka 85. člena ZUS-1), vendar pa v zvezi s tem ni izpostavil konkretnega pravnega vprašanja (ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložil, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito).
prekinitev postopka - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Z izpodbijanim sklepom prekinjen pravdni postopek se je že nadaljeval, zato ugoditev pritožbi pritožnici ne bi prinesla pravne koristi oziroma njenega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati.
zahteva za varstvo zakonitosti - začetek stečajnega postopka - zakonska domneva - trajnejša nelikvidnost - učinki prisilne poravnave - obveznosti iz potrjene prisilne poravnave - zavarovanje terjatev - nezavarovana terjatev - zamuda dolžnika - zamuda s plačilom obveznosti do ločitvenega upnika - terjatev ločitvenega upnika - vnovčenje zavarovanja - načelo enakega obravnavanja upnikov
Zgrešeno je stališče iz zahteve za varstvo zakonitosti, da domneva iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja samo, če dolžnik ločitvenim upnikom ne plačuje svojih obveznosti v delu, v katerem niso zavarovane. To bi pomenilo, da je taka domneva za primere, kakršen je obravnavani, predpisana dvakrat enako - po prvi in drugi alineji navedene zakonske določbe. Zamuda s plačevanjem obveznosti, za katere prisilna poravnava učinkuje (in take so obveznosti do ločitvenih upnikov, kolikor njihov znesek presega vrednost zavarovanja) namreč pomeni zamudo s plačilom obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave vsem upnikom nezavarovanih obveznosti, za katere učinkuje prisilna poravnava, in pomeni domnevo iz prve alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Nobenega smisla ne bi imelo, če bi bila taka domneva posebej predpisana za navadne, posebej pa za ločitvene upnike za tisti del obveznosti, v katerem ta ni zavarovana. Ravno nasprotno: v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP je zelo jasno predpisano, da domneva trajnejše nelikvidnosti velja za zamudo s plačilom obveznosti ločitvenim upnikom. V povezavi z načelom enakosti upnikov iz 46. člena ZFPPIPP to pomeni vsem ločitvenim upnikom, tudi tistim, pri katerih vrednost zavarovanja ne dosega višine zneska zavarovane terjatve.
prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi – videz nepristranskosti
Okoliščina, da je obdolženec sin sodne uslužbenke, poleg dejstva, da njegova mati opravlja delo vpisničarke na kazenskem oddelku, v tej vlogi pa vsakodnevno komunicira s sodniki kazenskega oddelka ter jim skladno s pravili Sodnega reda, med drugim, osebno dostavlja kazenske spise, vsekakor pomeni razlog, ki utemeljuje odločitev, da je treba zaradi ohranjanja videza nepristranskosti odločanja v nadaljnjem postopku določiti drugo stvarno pristojno sodišče.
OZ člen 82, 240, 630. ZPP člen 339, 339/2-8, 347, 347/2.
razlaga pogodbe - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje izven glavne obravnave - pravica do izjave v postopku
Sodišče druge stopnje je štelo, da je določba pogodbe sporna in je iskalo skupni namen strank. Ocenilo je, da sta se pogodbenika dejansko dogovorila le, da se toženi klub zaveže, da bo omogočil prodajo artiklov v klubski trgovini, kar je storil. Tako je drugače kot sodišče prve stopnje ocenilo, da do kršitve obveznosti iz pogodbe sploh ni prišlo. S tem je sodišče druge stopnje bistveno spremenilo dejansko stanje brez obravnave, s čimer je kršilo načelo kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
ZTLR člen 24, 24/2, 25. SPZ člen 48, 48/1. OZ člen 190, 190/1.
gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - solastnina - sklepčnost tožbe - obogatitveni zahtevek
Ko gre za dogovorjeno gradnjo, ni mogoče uporabiti določb ZTLR o originarni pridobitvi (so)lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu.
Dovoljenje solastnika za gradnjo nikakor še ne pomeni, da solastnik tudi soglaša s spremembo solastninskih deležev. Takšen dogovor je treba dokazati in sodišči sta v obravnavani zadevi ocenili, da tožnika takšnega dogovora nista dokazala.
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da trditve o vrednosti opravljenih vlaganj ne pomenijo trditev o večvrednosti nepremičnine. Glede na to, da je na pomanjkljivost trditev in ugotovitev v zvezi z obogatitvenimi zahtevki izrecno opozoril toženec, odločitev o nesklepčnosti tožbe za tožnika ne more biti presenečenje.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - nezgodno zavarovanje - smrt zavarovanca - splošni zavarovalni pogoji - razlaga splošnih pogojev - pojem nevarne dejavnosti - nevarna športna dejavnost - adrenalinski šport - soteskanje - zavarovalno kritje - izključitev iz zavarovanja - plačilo zavarovalnine
V kontekstu nejasnih splošnih pogojev zavarovanje je materialnopravno pravilna odločitev, da soteskanje v dolini A. glede na ugotovljeno stopnjo nevarnosti ni posebno (ekstremno) nevarna športna aktivnost, zaradi katere bi bile pri tem nastale nezgode izključene iz zavarovanja oziroma bi bilo (pri življenjskem zavarovanju) izplačilo zavarovalne vsote vezano na sklenitev dodatnega zavarovanja.
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj materialnopravne pravilnosti presoje, da ravnanje tožene stranke ni bilo protipravno in da je tožnica izključno odgovorna za pretrpljeno škodo.
OZ člen 122, 125, 434, 770, 770/1, 770/2, 770/3, 770/5. ZOR člen 145, 148, 446, 753, 753/1, 753/2, 753/3, 753/5.
dopuščena revizija - mandatna pogodba - pogodba o naročilu - zamenjava namestnika izvršitve naročila - odobritev naročnika - prepustitev izvršitve naročila drugemu - odgovornost za delo - odgovornost za izbiro - odgovornost za navodila - poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - prevzem posla - odgovornost namestnika - odškodnina namesto izpolnitve
Pogodbena razmerja načeloma učinkujejo inter partes (125. člen OZ oziroma 148. člen ZOR), kar bi pomenilo, da naročitelj in namestnik nista v pogodbenem razmerju. Od tega načela je mogoče odstopiti po volji pogodbenih strank, saj pogodbene pravice in obveznosti lahko preidejo (tudi) na singularne pravne naslednike.
Položaj namestnika je specifičen, saj mu specialna ureditev mandatne pogodbe daje poseben položaj. Namestnik s prevzemom obveznosti izpolnitve vsaj v delu, ki se nanaša nanjo, vstopi v vlogo prevzemnika naročila in v tem delu pogodba zavezuje tudi njega.
Kadar dolžnik (mandatar oziroma v tem primeru namestnik) odgovarja za okoliščine, ki so povzročile nemožnost izpolnitve, gre za kršitev pogodbe. Na mesto dolžnikove obveznosti izpolnitve v naravi v tem primeru stopi obveznost plačila odškodnine. Izpolnitvena obveznost ex lege preide v svoj surogat, v odškodninsko obveznost (odškodnina namesto izpolnitve).
dopuščena revizija - povrnitev škode odškodnina - pešec - padec na tlakovani poti - granitne kocke - neravna pohodna površina - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - skrbnost - odgovornost izvajalca del
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je odločitev sodišča druge stopnje o obstoju odgovornosti zavarovanca toženke materialnopravno pravilna.