• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 12
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL sodba I Kp 1383/2005
    22.2.2006
    kazensko procesno pravo
    VSL22720
    ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 385, 371, 371/1, 371/1-11, 385.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sodbe
    Tožilčeve navedbe v zvezi z izpodbijanjem dejanskega stanja pa niso

    relevantne za izpodbijanje sodbe. V tej zadevi je sodišče prve

    stopnje, ko je o njej odločalo v drugem sojenju, s sodbo K 16/2000 z

    dne 22.11.2001 obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja umora

    po I. odstavku 127. člena KZ, storjenega v prekoračenem silobranu po

    III. odstavku 11. člena KZ. Okrožni državni tožilec v dejanskem

    pogledu te sodbe ni napadel in ni izpodbijal v sodbi ugotovljenega

    dejanskega stanja v zvezi z pravno opredelitvijo dejanja. Zoper sodbo

    se je pritožil le zaradi odločbe o kazni. Pritožnik se tudi zaradi

    zmotne ugotovljenega dejanskega stanja zavzema za razveljavitev

    sodbe. Glede na določbo 385. člena ZKP, s katero je uzakonjena

    prepoved spremembe sodbe v obtoženčevo škodo glede pravne presoje

    dejanja, v novem sojenju, sodišče prve stopnje ne bi moglo ugotoviti

    za obtoženca neugodnejšega dejanskega stanja, za katerega se zavzama

    pritožnik, zato so njegove navedbe, s katerimi utemeljuje, da dejanje

    ni bilo storjeno v prekoračenem silobranu oziroma da prekoračenega

    silobrana ni, za izpodbijanje sodbe niso relevantne.

    Dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe še

    podrobneje pojasnilo, pa v zadostni meri tudi pojasnjujejo vsebino

    opisa dejanja v izreku sodbe. Ker sodbeni izrek in obrazložitev

    predstavljata celoto, ni mogoče zaključiti, da izreka sodbe ni moč

    preizkusiti, kar v pritožbi smiselno zatrjujeta oba pritožnika,

    zaradi česar pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevana bistvena

    kršitev določb kazenskega postopka ni podana.

     
  • 42.
    VSL sodba I Cp 4704/2005
    22.2.2006
    obligacijsko pravo
    VSL51238
    ZOR člen 939, 939/1, 939, 939/1.
    regres - začetek teka zamudnih obresti
    Za začetek teka zakonskih zamudnih obresti od terjatve, ki jo ima

    zavarovalnica po 939. členu ZOR, ni odločilno, kdaj je bil zavezanec

    obveščen o plačilu regresnega zahtevka, saj za takšno stališče ni

    podlage v citiranem določilu. Zahtevek zavarovanca proti odgovorni

    osebi je odškodninski, začetek teka zamudnih obresti pri

    odškodninskih zahtevkih pa ni odvisen od okoliščine, kdaj je

    povzročitelj škode izvedel za zahtevek oziroma kdaj je bil "izdan

    račun". Ker zavarovalnica z izplačilom odškodnine vstopi v pravice

    svojega zavarovanca, je njen položaj enak zavarovančevemu.

     
  • 43.
    VSL sklep II Cp 602/2006
    22.2.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL52442
    ZZK-1 člen 124, 124.
    vpis stvarne pravice - veljavnost zavezovalnega posla
    Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ni pristojno presojati veljavnost zavezovalnega pravnega posla na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo.

     
  • 44.
    VSL sklep II Cp 5647/2005
    22.2.2006
    obligacijsko pravo - stvarno pravo
    VSL51737
    ZTLR člen 20, 20. ZOR člen 26, 28, 73, 26, 28, 73.
    soglasje strank - pisna pogodba
    Ob upoštevanju zgoraj navedenih dejanskih okoliščin pritožbeno

    sodišče ne dvomi o tem, da so se pogodbene stranke zedinile o

    bistvenih sestavinah kupne pogodbe, saj so določile predmet in ceno,

    svojo voljo za sklenitev pogodbe so izrazile izrecno, saj je bila

    njihova volja skleniti pogodbo zapisana celo v pisni obliki.

    Nenazadnje niti tožena stranka v tem postopku ni zanikala, da pogodba

    ne bi bila sklenjena, ker med pogodbenimi strankami ne bi bilo

    soglasja volj.

    Oblike oziroma načina izjave volje za sklenitev pogodbe pa ne smemo

    zamenjati z obliko pogodbe same.

    Temeljno pravilo glede zagotovitve pisnosti nekega pravnega posla,

    kadar je ta predpisana, je, da jo morajo podpisati vse stranke, ki se

    z njo zavezujejo (1. odst. 72. člena ZOR). Vendar pa je zahtevi po

    pisnosti pogodbe zadoščeno tudi, če vsaka stranka podpiše tisti izvod

    listine, ki je namenjen drugi stranki (3. odst. 72. člena ZOR) ali

    celo, če stranki izmenjata pismi ali se sporazumeta po teleprinterju

    ali po kakšnem drugem sredstvu, ki omogoča, da se zanesljivo ugotovi,

    kaj je vsebina izjave in kdo jo daje (4. odst. 72. člena ZOR). Za

    pisno obliko kupne pogodbe torej ni nujno, da so podpisi vseh

    pogodbenih strank na eni listini, pač pa so lahko na dveh ali celo

    več listinah.

     
  • 45.
    VSK sklep I Cp 262/2006
    22.2.2006
    civilno procesno pravo - medijsko pravo
    VSK02167
    ZPP člen 274, 274. ZMed člen 26, 26/2, 28, 28/2, 33, 33/2, 34, 44, 44/2, 26, 26/2, 28, 28/2, 33, 33/2, 34, 44, 44/2.
    pravočasnost tožbe zaradi objave popravka
    Ker je rok za objavo popravka vezan na prejem popravka, v konkretnem primeru pa ni sporno, da je toženec popravek tožnika prejel dne 20.11.2004, je povsem jasno, da je rok za objavo popravka iztekel z izdajo časopisa v decembru 2004, rok za vložitev tožbe pa zato v skladu z določbo 2. odstavka 33. člena ZMed 24.1.2005, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

     
  • 46.
    VSL sklep I Cp 65/2006
    22.2.2006
    DEDNO PRAVO
    VSL50645
    ZD člen 18, 214, 219, 18, 214, 219.
    sklep o dedovanju - kaduciteta
    Vsebina sklepa o dedovanju je predpisana v 2. odstavku 214. člena ZD.

    Če je del obrazložitve vsebovan že v izreku sklepa, je tak sklep

    napačen. To velja tudi za ugotovitev, da je RS dolžna poravnati

    dolgove zapustnika do višine vrednosti izročene zapuščine, tak zapis

    ne sodi v izrek odločbe, temveč je dovolj, da sodišče v obrazložitvi

    le opozori upnike, da lahko svojo terjatev uveljavljajo do države.

    V primeru kaducitete po 219. členu ZD mora sodišče predhodno

    ugotoviti, ali obstojijo dediči po pokojnem tudi v obsegu 3.

    parentele, če v prvih dveh dedičev ni. Z odpovedjo dedovanju dediča

    bližnjega dednega reda pridejo namreč v poštev za dedovanje tudi

    dediči naslednje parentele.

     
  • 47.
    VSL sodba II Cp 784/2006
    22.2.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50300
    ZPP člen 358, 358/1, 358/1-4, 358, 358/1, 358/1-4.
    odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjskih aktivnosti
    presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - večfragmentni zlom leve goleni - oškodovanec star 15 let

     
  • 48.
    VSL sklep I Cpg 1139/2005
    22.2.2006
    statusno pravo
    VSL07233
    ZGD člen 284, 284/1, 284/3, 286, 286/1, 284, 284/1, 284/3, 286, 286/1.
    sodno pooblastilo - predlog - dnevni red - skupščina d.o.o.
    Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da je delničarja

    mogoče pooblastiti za sklic skupščine, čeprav je le ta že sklicana,

    ker tega zakon ne prepoveduje. Manjšinskim delničarjem je

    uveljavljanje članskih pravic iz delnice, ki jih uresničujejo z

    udeležbo in odločanjem na skupščini družbe, omogočeno z institutoma

    uveljavljanja sklica skupščine pri upravi družbe (1. odstavek 284.

    člena ZGD), v primeru nekizpolnitve navedene zahteve za sklic pa z

    možnostjo sodne pooblastitve delničarja za sklic skupščine (3.

    odstavek 284. člena ZGD) in z institutom predlaganja dopolnitve

    dnevnega reda skupščine upravi v primeru, če je skupščina že sklicana

    (1. odstavek 286. člena ZGD). Slednja možnost je predvidena prav v

    izogib "dvojnemu" sklicu skupščine družbe, saj je namen dosežen že z

    dopolnitvijo dnevnega reda skupščine.

    Določitev in objava dnevnega reda ob sklicu skupščine je obligatorna

    (1. odstavek 286. člena ZGD). Določilo 1. odstavka 286. člena ZGD, po

    katerem mora delničar ob zahtevi za sklic skupščine navesti tudi

    namen in razloge zanj, je zato treba presojati v povezavi s 1.

    odstavkom 286. člena ZGD o obvezni določitvi dnevnega reda skupščine.

    Zato navedba namena in razlogov za sklic skupščine nujno vključuje

    tudi obveznost delničarja, ki sklic zahteva, da določi tudi dnevni

    red skupščine, v primeru, ko zahteva sodno pooblastitev za sklic

    skupščine (primerjaj še dr. Bojan Zabel - Razmerje med večinskimi in

    manjšinskimi delničarji v delniški družbi, Podjetje in delo 5-6/1995,

    str. 619). Materialnopravno zmotno je zato pritožbeno stališče, da

    ZGD od predlagajočega delničarja za sklic skupščine ne zahteva tudi

    opredelitve dnevnega reda skupščine. Opredelitev dnevnega reda je

    namreč odločilna za presojo sodišča, ali je predlog za sodno

    pooblastitev delničarja za sklic skupščine utemeljen.

     
  • 49.
    VSL sklep II Cp 4447/2005
    22.2.2006
    civilno procesno pravo - mednarodno zasebno pravo
    VSL51004
    ZPP člen 2, 2/1, 18, 18/3, 29, 47, 2, 2/1, 18, 18/3, 29, 47. ZMZPP člen 52, 53, 52, 53.
    mednarodna pristojnost - pristojnost sodišča - prekoračitev tožbenega zahtevka
    V postopku, začetem s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne

    listine, je toženec lahko ugovarjal dogovorjeno pristojnost sodišča v

    Republiki Avstriji najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi.

    Ker plačilo v tuji valuti v razmerju do plačila v domači valuti ni

    nekaj manj, pač pa nekaj drugega, je sodišče prve stopnje s tem, ko

    je toženo stranko obsodilo na plačilo v tuji valuti, čeprav tega ni

    zahtevala, prekoračilo tožbeni zahtevek.

     
  • 50.
    VSL sodba II Cp 5607/2005
    22.2.2006
    civilno procesno pravo - mednarodno zasebno pravo
    VSL51719
     
    izročitev - tujina
    Prvi člen Konvencije o civilnem postopku, z dne 1. marec 1954 določa,

    temeljno pravilo o načinu vročanja v tujini in sicer po diplomatski

    poti. Vendar pa je v 2. odstavku 6. člena navedene konvencije

    določena izjema od tega pravila, ki dopušča vročanje neposredno po

    pošti, če temu ne nasprotuje država, na območju katere je bila

    vročitev opravljena, pri čemer tudi morebitno nasprotovanje države v

    tem primeru nima pravnega učinka, če je mogoče pisanje vročiti

    naslovniku brez prisile. V konkretnem primeru odločbi makedonskih

    sodišč, s katerim je bilo zavrnjeno priznanje sodb naših sodišč, ne

    moreta predstavljati dejanji nasprotovanja navedbam vročanja,

    opravljenem v prej končanem pravdnem postopku, ki je tekel pred

    slovenskim sodiščem.

     
  • 51.
    VSL sklep II Cp 748/2006
    22.2.2006
    civilno procesno pravo
    VSL51716
    ZPP člen 442, 442/2, 449, 449/2, 442, 442/2, 449, 449/2.
    nagrada izvedenca - rok
    Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbo 2. odst. 242. člena

    ZPP, po kateri mora priča zahtevati povračilo stroškov takoj po

    zaslišanju, sicer izgubi to pravico, sodišče pa jo je dolžno na to

    opozoriti. Ker se ta določba za sodne izvedence na podlagi določbe 2.

    odst. 249. člena ZPP uporablja smiselno, bi moralo sodišče prve

    stopnje sodno izvedenko opozoriti, da mora nagrado zahtevati takoj po

    izdelavi izvedenskega mnenja, sicer to pravico izgubi. Le v tem

    primeru bi bilo mogoče šteti, da je sodna izvedenka izgubila pravico

    zahtevati nagrado za izdelavo izvedenskega mnenja, katere ni

    zahtevala takoj po njegovi izdelavi.

     
  • 52.
    VSL sodba I Kp 1105/2005
    22.2.2006
    kazensko materialno pravo
    VSL22717
    KZ člen 9, 183, 9, 183.
    nadaljevano kaznivo dejanje - čas izvršitve kaznivega dejanja - spolni napad na otroka
    Tako se v primeru, če se je vršitev nadaljevanega kaznivega dejanja

    začela v času, ko je veljal stari kazenski zakon (kaznivo dejanje

    spolnega napada na otroka po 183. čl. KZ), nadaljevala pa v času ko

    je že veljal nov zakon, za nadaljevano kaznivo dejanje v celoti

    uporabi novi zakon.

     
  • 53.
    VSL sklep I Cp 4719/2005
    22.2.2006
    DEDNO PRAVO
    VSL51236
    ZD člen 82, 82/3, 136, 82, 82/3, 136.
    dedna izjava - pogoj
    Dedna izjava ne more biti podana pogojno, z rokom ali bremenom.

    Takšna izjava, dana pod pogojem, je veljavna, ker se šteje, kot da

    pogoja ni.

     
  • 54.
    VSL sklep III Cp 90/2006
    22.2.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50817
    ZIZ člen 191, 191/3, 191, 191/3. ZPP člen 11, 11/2, 11/4, 11, 11/2, 11/4.
    domik nepremičnine - plačilo kupnine - zloraba pravice - denarna kazen
    Pojem zlorabe pravic v smislu 11. člena ZPP predstavlja pravni

    standard, kateremu mora sodišče določiti njegovo vsebino glede na

    konkreten primer in glede na konkretne družbene razmere. V primeru,

    ko ugotovi okoliščine, na podlagi katerih oceni, da stranka zlorablja

    procesno pravico, sodišče s sklepom izreče denarno kazen (4. odstavek

    11. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ). Zakon pa ne predvideva

    možnosti, da bi sodišče zagrozilo z izrekom denarne kazni stranki, če

    ne bo opravila nekega dejanja, kot je to storilo sodišče prve

    stopnje.

     
  • 55.
    VSK sodba I Cp 474/2004
    21.2.2006
    stvarno pravo
    VSK01934
    ZTLR člen 42, 42.
    poseg v lastninsko pravico - prepoved
    Tožnik oz. njegov pravni prednik je objekt zgradil z namenom, da se bo v njem opravljala trgovskoposlovna dejavnost. Da bi do tega prišlo, je bilo potrebno izpolniti tudi pogoje, vezane na izgradnjo parkirišč in dostopov. Investitor je torej moral poskrbeti (in je to tudi storil), da bodo imeli poslovni prostori ustrezen dostop in ustrezno število parkirišč. Poslovni prostori, ki so bili grajeni za prodajo, so pridobili uporabno dovoljenje tudi zato, ker so ta pogoj izpolnjevali. Pritožbeno sodišče enako kot prvostopenjsko meni, da jim je bil s prodajo zagotovljen tako dostop, kot tudi parkiranje na tej parceli za potrebe njihovih poslovnih prostorov.

     
  • 56.
    VSK sodba I Cp 338/2005
    21.2.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02110
    ZPP člen 450, 451, 452, 453, 458, 450, 451, 452, 453, 458.
    spor majhne vrednosti - postopek po predlogu za izvršbo
    Specifičen postopek, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.

     
  • 57.
    VSK sodba I Cp 181/2006
    21.2.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK01973
    ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5, 106, 106/1, 106/5. ZPP člen 253, 253/1, 421, 421/2, 253, 253/1, 421, 421/2.
    stiki očeta z otrokom - izvedensko mnenje
    106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in 5. odst. citiranega člena sodišču nalaga, da pravico do stikov odvzame ali omeji, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki pa otroku niso v korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.

     
  • 58.
    VSK sodba I Cp 1573/2005
    21.2.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK02571
    ZZZDR člen 123, 123/2, 123, 123/2.
    preživnina - redno šolanje - maturitetni tečaj
    Maturitetni tečaj predstavlja redno obliko šolanja. Omogoča opravljanje mature dijakom, ki so zaključili srednjo, poklicno ali srednjo strokovno šolo.

     
  • 59.
    VSK sklep I Cp 355/2005
    21.2.2006
    nepravdno pravo
    VSK02118
    ZNP člen 122, 122/3, 122, 122/3.
    delitev stvari v solastnini - upravičeno večji interes za stvar
    Nasprotna udeleženka je v postopku izkazala, da ima upravičeno večji interes za stvar in da se ji dodeli celotna nepremičnina.

     
  • 60.
    VSK sodba I Cp 152/2005
    21.2.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK02158
    ZOR člen 189, 189/3, 189, 189/3.
    pravno priznana škoda - izgubljeni dobiček - napitnina
    Višina napitnine res ni predpisana, vendar pa je dajanje napitnin v gostinski dejavnosti običajno.

     
  • <<
  • <
  • 3
  • od 12
  • >
  • >>