ZZZDR člen 129, 129a, 129, 129a. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
preživninska obveznost - življenjske potrebe otroka - prenehanje obveznosti kot ugovorni razlog
Če je preživninski zavezanec do zaključka glavne obravnave pokril del življenjskih potreb otroka je treba šteti, da je s tem deloma izpolnil preživninsko obveznost.
ZDoh člen 122, 122/2, 122, 122/2. ObrZ člen 39, 39/5, 39, 39/5. ZDavP člen 44, 44/2, 44/3, 44/4, 96, 97, 97/2, 97/3, 99, 44, 44/2, 44/3, 44/4, 96, 97, 97/2, 97/3, 99. ZIZ člen 55, 55. ZDavP-1 člen 406, 406, 406.
prisilna izterjava davkov - seznam zaostalih obveznosti dolžnika - dolgovni seznam kot izvršilni naslov - vsebina dolgovnega seznama - obračun obresti - zastaranje - absolutno zastaranje
Primeren izvršilni naslov za izterjavo davkov, prispevkov za socialno varnost ter članarino Obrtni zbornici Slovenije predstavlja dolgovni seznam davčnega organa, podpisan s strani njegovega direktorja, ki vsebuje navedbo posameznih izvršilnih naslovov (v tem primeru davčnih obračunov) za vsako vrsto obveznosti, datume izvršljivosti ter višino dolga in zamudnih obresti.
Absolutni zastaralni rok za izterjavo davčnega dolga nastopi, ko poteče dvakrat toliko časa, kot je določeno za zastaranje, ne glede na eventuelna pretrganja zastaranja, nanj pa je dolžno sodišče paziti po uradni dolžnosti.
ZPIZ (1992) člen 56, 202, 56, 202. ZPIZ-1 člen 68, 187, 68, 187.
sorazmerni del - invalidska pokojnina - pokojninska doba
Kljub temu, da je bil tožnik z odločbo slovenskega nosilca zavarovanja razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, mu zakonito v skladu z 67. in 187. členom ZPIZ-1 ni bila priznana invalidska pokojnina oziroma sorazmerni del te pokojnine v RS, saj ne izpolnjuje zakonskega pogoja glede dopolnjene pokojninske dobe v RS. Ni mogoče upoštevati pokojninske dobe, ki jo je dopolnil v Bosni in Hercegovini, saj med državama še ni sklenjen sporazum, ki bi to omogočal.
ZPSV člen 15, 16. ZDSS-1 člen 7, 7. ZDavP-1 člen 13, 13, 13.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zastaranje - prijava terjatve v stečajnem postopku
Pravna oseba, ki zaposluje delavce, mora prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračunati in plačati ZPIZ-u obenem z obračunom plač oz. z vplačilom akontacije davka od dobička pravnih oseb. Poseben davčni ugotovitveni postopek oz. izdaja odločbe o obveznosti plačila prispevkov ni potreben, zato v primeru neplačila zavezanec že takrat pride v zamudo s plačilom.
Ker zastaranje terjatve po Zakonu o davku od dobička pravnih oseb oz. kasnejšem Zakonu o davčnem postopku pretrga vsako dejanje davčnega organa, katerega namen je plačilo obveznosti, pretrga zastaranje tudi tožnikova (ZPIZ) prijava terjatve v stečajnem postopku.
Tožnik je bil spoznan za odgovornega hujše kršitve delovnih obveznosti, ker naj bi z neresničnim in goljufivim namenom prikazoval okoliščine prometne nesreče, v kateri je bil udeležen kot sopotnik ter poskušal z odškodninskim zahtevkom spraviti delavce zavarovalnice v zmoto. Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ne gre za kršitev po 6. al. 1. odst. 99. člena ZPol, ker je bila kršitev storjena izven delovnega časa, ter da že iz tega razloga verjetnost obstoja terjatve za izdajo začasne odredbe v sporu zaradi disciplinskega ukrepa odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. odst. 124. člena ZJU ni podana.
ZIZ člen 53, 53. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. OZ člen 372, 372.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora - terjatev v domači valuti - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Dolžnik v ugovoru zatrjevanih reklamacij tudi ni listinsko izkazal; dopis z dne 4.4.2003, na katerega se sklicuje v pritožbi, pa sodišču prve stopnje ni bil pravočasno predložen in se zato tudi v pritožbi nanj ne more uspešno sklicevati.
ZIL-1 člen 119, 119/1, 119/1-b, 44, 44/1, 44/1-b. ZPP člen 108.
blagovna znamka - tožba za izbris zaznambe iz registra in prepoved uporabe znaka - registracija znamke - Nicejska klasifikacija
Registracija znaka kot znamke zagotavlja imetniku zaščito za tisto blago in storitve, za katere je bilo varstvo zahtevano in znamka registrirana. Pogoj za presojo vsebinske utemeljenosti tožbenega zahtevka je torej v danem primeru opredelitev blaga in storitev (v zvezi s katerimi tožnik zahteva varstvo po 119. členu ZIL-1), torej opredelitev blaga in storitev, za katere v okviru posameznega razreda zahteva izbris znamke iz registra.
Pri ugotavljanju enakosti oziroma podobnosti proizvodov je prvostopno sodišče izhajalo iz napačnega materialnopravnega izhodišča, saj se je ukvarjalo z vprašanjem, ali je blago, ki "ga proizvaja in trži" tožeča stranka enako ali podobno blagu, ki "ga proizvaja in trži" tožena stranka, kar ni odločilno za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka po 119. členu ZIL-1. Odločilno je, ali so blago in storitve, na katere "se nanaša" (torej, za katere "je registrirana") znamka tožene stranke enaki ali podobni blagu ali storitvam, na katere "se nanaša" (torej "je registrirana") znamka tožeče stranke (kot stranke, ki zahteva varstvo po 119. členu ZIL), ne glede na to, ali ta te proizvode ali storitve (za katere ima "registrirano" znamko) tudi proizvaja, trži oziroma opravlja.
Ker se je po delni razveljavitvi sodbe glede višine preživnine nadaljeval postopek, ki se je začel s tožbo za razvezo zakonske zveze, nastopa kot tožeča stranka še vedno mati.
Senatno sojenje je v zakonu predpisano v zadevah, kjer obstaja za urejanje pravnih razmerij objektiven družbeni interes. Ko se odloča samo o višini zakonite preživnine pa takšnega družbenega interesa ni.
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev v sporu v sodno pristojnost. Če pri tem ugotovi, da za odločitev v sporu ni pristojno sodišče, temveč kakšen drug organ, se izreče za nepristojno in zavrže tožbo.
Če je tožnik na naroku, na katerem toženec ni bil navzoč, tožbeni zahtevek zmanjšal, potem sodišču ni bilo treba ravnati po 6. odstavku 185. člena ZPP in zapisnika vročati tožencu, saj ni šlo za objektivno spremembo tožbe.
Podpis zakonitega zastopnika prvotožene stranke na IOP obrazcu z dne 31.12.2002 predstavlja pisno pripoznavo zastarane obveznosti, ki se šteje kot odpoved zastaranju.
pravica do informacije - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev - načelo kontradiktornosti
Pritožbeno sodišče sprejema pritožbene trditve, da sodišče v pravdnem postopku ne more manjkajočih trditev o pravnoodločilnih dejstvih črpati iz izpovedb prič. Ločiti je namreč treba med trditvenim in dokaznim gradivom. Zaradi varstva nasprotne stranke je pomembno, da je v sodnem spisu jasno, kaj so navedbe stranke - le te namreč tvorijo trditveno podlago, ki jo lahko sodišče vzame za podlago svoje odločbe (Aleš Galič, Ustavno civilno procesno pravo, Ljubljana, 2004, stran 233).
Sklep o nadaljevanju postopka je procesni sklep, ki je posledica sklepa o prekinitvi postopka, izdanega zaradi smrti dolžnika. Pri presoji utemeljenosti takega sklepa je ključno vprašanje, ali osebe, ki vstopajo namesto prvotne stranke, sodijo v krog oseb, navedenih v 1. odst. 208. čl. ZPP.