odpoved upravljanju družbe - odgovornost proti tretjim - izbris
Ni mogoče upoštevati, da naj bi se dolžnik odpovedal upravljanju, saj za tako ravnanje, ki bi imelo učinek proti tretjim osebam, ni podlage v materialnem pravu. Tak dogovor, da določeni družbenik ne sodeluje pri upravljanju, je lahko le dogovor med družbeniki z interno veljavo, ne more pa učinkovati zoper tretje osebe, najmanj v tem smislu, da potem tak družbenik ne bi več odgovarjal za obveznosti družbe v primeru izbrisa.
ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. ZPP člen 116, 116/1, 116, 116/1.
sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Okoliščina, da dolžnik že dlje časa ne posluje več, da ima zaprt transakcijski račun in da na njegovem sedežu ni nikogar, ne predstavlja upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje.
ZDoh člen 122, 122/2, 122, 122/2. ObrZ člen 39, 39/5, 39, 39/5. ZDavP člen 44, 44/2, 44/3, 44/4, 96, 97, 97/2, 97/3, 99, 44, 44/2, 44/3, 44/4, 96, 97, 97/2, 97/3, 99. ZIZ člen 55, 55. ZDavP-1 člen 406, 406, 406.
prisilna izterjava davkov - seznam zaostalih obveznosti dolžnika - dolgovni seznam kot izvršilni naslov - vsebina dolgovnega seznama - obračun obresti - zastaranje - absolutno zastaranje
Primeren izvršilni naslov za izterjavo davkov, prispevkov za socialno varnost ter članarino Obrtni zbornici Slovenije predstavlja dolgovni seznam davčnega organa, podpisan s strani njegovega direktorja, ki vsebuje navedbo posameznih izvršilnih naslovov (v tem primeru davčnih obračunov) za vsako vrsto obveznosti, datume izvršljivosti ter višino dolga in zamudnih obresti.
Absolutni zastaralni rok za izterjavo davčnega dolga nastopi, ko poteče dvakrat toliko časa, kot je določeno za zastaranje, ne glede na eventuelna pretrganja zastaranja, nanj pa je dolžno sodišče paziti po uradni dolžnosti.
ZPP člen 277, 353, 354, 354/1, 366, 461, 461/2, 277, 353, 354, 354/1, 366, 461, 461/2. OZ člen 15, 126, 15, 126.
odgovor na tožbo - pooblaščenec - arbitraža - sodišče - pristojnost
Iz pooblastila toženih strank ne izhaja, da bi posebej dali pooblastilo kateremu od odvetnikov v odvetniški pisarni. Pooblaščenci toženih strank so vsi odvetniki, navedeni na pooblastilu. Pogodba o arbitraži je pogodba procesnega prava, s katero pogodbeniki izključijo pristojnost rednega sodišča. Tožeča stranka ni podpisnica pogodbe o arbitraži, zato je ta dogovor ne zavezuje, tudi če je tretji, v korist katerega je bilo sklenjeno določeno pogodbeno določilo.
Kolikor zahtevana oseba M.M. predlaga izpustitev na prostost proti položitvi varščine v znesku 15.000 EUR, pa mu je potrebno povedati, da v postopku prijetja in predaje po Zakonu o evropskem nalogu za prijetje in predajo izpustitev proti položitvi varščine ni mogoča. Res je, da Zakon o evropskem nalogu za prijetje in predajo (Ur. l. RS, št. 37 z dne 15.4.2004) v svojem 2. odst. 1. člena predvideva smiselno uporabo določb Zakona o kazenskem postopku glede vprašanj, ki v Zakonu o evropskem nalogu za prijetje in predajo niso posebej urejena, po drugi strani pa je potrebno povedati, da je ZENPP v odnosu do ZKP lex specialis, izpustitev zahtevane osebe na prostosti proti položitvi varščine pa bi, tudi življenjsko in logično pravno gledano nasprotovala samemu smislu zakona. Pripora po 1. odst. 22. člena ZENPP namreč ne gre enačiti z ukrepom za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v kazenskem postopku, temveč je ta pripor namenjen le uspešni izvedbi postopka za predajo zahtevane osebe.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00000092
URS člen 22, 23. ZPP člen 2, 2/1, 5, 5/1, 7, 163, 163/3, 163/4, 163/7, 164, 180, 180/3, 212, 287, 287/2, 365, 365-1. ZOR člen 210. ZJC člen 2, 2/2, 11, 14, 14/1, 14/1-2, 15, 15/1, 85. ZSZ člen 5, 5/1. ZGO-1 člen 21, 21/1. ZUreP-1 člen 135, 138, 143.
primarni tožbeni zahtevek - plačilo kupnine - nevezanost sodišča na pravno podlago - iura novit curia - povrnitev škode - neupravičena pridobitev - javna cesta - pojem in status javnih cest - pridobitev statusa javnega dobra - kategorizacija cest - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - izvedensko mnenje - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - načelo obojestranskega zaslišanja - neizvedba dokaza - ogled na kraju samem - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga - pravica do izjave v postopku - pravica do enakega varstva pravic - načelo procesne ekonomije - trditveno in dokazno breme - uporaba nepremičnine - vmesna sodba - povrnitev pravdnih stroškov - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - pravočasna priglasitev stroškov postopka
Odločilna okoliščina pri ugotavljanju statusa obravnavanih nepremičnin po oceni pritožbenega sodišča je, ali so bila sporna zemljišča kategorizirana kot javna cesta ali ne.
V zvezi s pritožbenimi stališči, da je Ustavno sodišče RS kategorizacijo iz leta 2000 razveljavilo, kar po tožnikovem mnenju pomeni, da je obveljala kategorizacija z dne 15. 1. 1999, sodišče druge stopnje poudarja, da je odločba Ustavnega sodišča RS z dne 20. 5. 2004, št. U-I-387/02, na katero se sklicuje tožnik, ugotovitvena. Tožnik si pomen takšne odločbe razlaga pravno zmotno.
Dejansko stanje v obravnavani zadevi je po oceni pritožbenega sodišča popolno in pravilno ugotovljeno kljub temu, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagal tožnik. Za ugotovitev statusa spornih nepremičnin je namreč odločilno, ali so le-te kategorizirane kot javna cesta, ne pa obsežnost prometne signalizacije, kar bi po pritožbenem zatrjevanju lahko s predlaganim, a neizvedenim dokazom, ugotovilo sodišče prve stopnje, na presojo, ali kategorizacija obstaja, pa ta predlagani dokaz ne more imeti nobenega vpliva.
Podlaga za vknjižbo pravic po uradni dolžnosti je tudi pravnomočen sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini. Sodišče, ki odloča na prvi stopnji, mora o odločbi obvestiti zemljiškoknjižno sodišče v 15 dneh po pravnomočnosti in obvestilu priložiti izvod odločbe s potrdilom o pravnomočnosti.
1. Pritožničine navedbe v celoti držijo, saj je mogoče in dopustno predati slovenskega državljana drugi državi članici Evropske unije tudi v primeru, če v naši državi zoper isto osebo teče kazenski postopek, pri čemer je mogoče predajo skladno s 1. odst. 31. člena ZENPP odložiti.
2. Navedeni odlog predaje ne preprečuje sklenitve posebnega medsebojnega pisnega sporazuma med Okrožnim sodiščem v N. in pristojnim italijanskim (odreditvenim) pravosodnim organom, glede začasne predaje M.T. Republiki Italiji še pred pravnomočnim zaključkom citiranih kazenskih postopkov, ki so zoper obdolženega M.T. v teku pred Okrožnim sodiščem v N.
KZ člen 126, 126/2, 303, 303/1, 126, 126/2, 303, 303/1.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - priča pri hišni preiskavi
Priča pri hišni preiskavi ni uradna oseba po določbi II. odstavka 126. člena KZ, prav tako ni druga oseba, ki bi pomagala uradni osebi pri opravljanju nalog javne varnosti. Po določbi III. odstavka 216. člena ZKP morata biti pri hišni preiskavi navzoči dve polnoletni osebi kot priči. Priča pri hišni preiskavi ni pomočnik policistu pri opravljanju njegovih nalog pri izvajanju hišne preiskave po odredbi
sodišča ampak je priča garant, da je hišna preiskava opravljena v skladu z zakonom in mora biti priči tudi omogočen stalen nadzor nad preiskavo. Zato imajo pritožniki prav, da je že pojmovno izključeno, da bi bila lahko priča pri hišni preiskavi pomočnik uradni osebi pri opravljanju nalog javne varnosti.
ZPP člen 76, 76/1, 81, 354, 354/3, 394, 76, 76/1, 81, 354, 354/3, 394. ZGD-1 člen 31, 31/2, 31/2, 31.
pravna oseba - sposobnost biti pravdna stranka - podružnica
Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je tožena stranka podružnica. Podružnica sme sama opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja (glavna) družba, ni pa pravna oseba, zato ni sposobna biti samostojna pravdna stranka. Ker je sodišče prve stopnje izdalo sodbo zoper podružnico, ki ni pravna oseba, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev, na obstoj katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Ker gre za odpravljivo napako, bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju pozvati tožnico, da toženo stranko navede kot (pravno) osebo, ki bo sposobna biti pravdna stranka, šele nato pa ponovno odločiti v zadevi.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic
Pri vrednotenju pravnega stroškovnika pravične denarne odškodnine mora biti denarni znesek zadoščenja vpet tudi v širše družbene okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo zlasti skozi medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje. V tem razmerju se zrcali vrednostni sistem oziroma odnos določene družbe v določenem času do posameznih pravno zavarovanih interesov fizične ali pravne osebe - denarna odškodnina je torej pravična, če ustreza tudi družbenemu vrednotenju.
Dopustnost prenosa terjatve je temeljna predpostavka, ki mora biti izpolnjena v zvezi s predmetom cesije. Citirana določba OZ torej določa prepoved odstopa terjatve med ostalim tudi za tiste terjatve, ki so v tesni zvezi z upnikovo osebnostjo.
Narava terjatve v vsakem primeru preživninska, četudi je že do vložitve predloga za izvršbo zapadla v plačilo in četudi je upnica že zapadlo in neplačano preživnino B. V. pokrivala iz lastnih sredstev.