TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"Tožena stranka je dolžna v 15 dneh plačati tožeči stranki glavnico v znesku 34.000 DEM, preračunano v EUR po tečaju Uredbe Evropske skupnosti, plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z zamudnimi obrestmi:

* za čas od 16.11.1995 do 31.12.2001 po obrestni meri kot se v kraju izpolnitve obrestujejo hranilne vloge na vpogled v DEM;

* za čas od 1.1.2002 do plačila po obrestni meri, kot se v kraju izpolnitve obrestujejo hranilne vloge na vpogled v EUR;

vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila in zmanjšano za 283.679,50 SIT.

V preostalem se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožena stranka je dolžna v 15 dneh plačati tožnici nastale pravdne stroške v znesku 296.793,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila."

V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Toženec nima prav, ko v pritožbi navaja, da bi morala tožnica, če želi proti zastopniku uveljavljati odškodninski zahtevek, od direktorja družbe G. pisno zahtevati odobritev pogodbe. Tak pogoj iz 88. člena ZOR ne izhaja. Zahteva neupravičeno zastopanemu, naj se izreče, ali pogodbo odobrava ali ne, je pravica sopogodbenika, namenjena njegovemu varstvu. On lahko (ne pa mora) zahteva od neupravičeno zastopanega, naj se izreče in to zato, da sopogodbenik ve, da ni več zavezan z izjavo volje o sklenitvi pogodbe. Pravilen je torej sklep sodišča prve stopnje, da za uveljavljanje odškodninskega zahtevka proti zastopniku zadošča ugotovitev, da neupravičeno zastopani pogodbe ni odobril.