DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015721
ZD člen 220. ZPP člen 367.a, 367.c, 367.c/3.
dopuščena revizija - prijava terjatve v zapuščinskem postopku – obligacijska terjatev – upnik – stranka zapuščinskega postopka – sklep o dedovanju – učinek pravnomočnosti sklepa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se šteje, da obligacijska terjatev do zapustnika ne obstaja, če je upnik, ki je hkrati stranka zapuščinskega postopka, v tem postopku ne prijavi.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči zagrešili bistveni kršitvi določb postopka, ko se nista izrekli o (pritožbenih) navedbah, da je za vložitev tožbe glede razveljavitve sklepa toženke o prenehanju funkcije I. Ž. v izvršnem odboru toženke in ugotovitvi, da njegova funkcija v tem odboru ni prenehala, poleg tožnika aktivno stvarno legitimiran I. Ž.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist – solastnina – stanovanje – uporabnina - sklepčnost tožbe
Zaradi specifičnosti razmerja med solastniki je tako pri uveljavljanju zahtevkov zaradi neupravičene pridobitve za sklepčnost tožbe treba postaviti tudi trditev o prikrajšanju. Vendar pa je v našem primeru tožničina trditev o prikrajšanju implicirana že v trditvi, da toženki proti njeni volji izključno sami uporabljata sporno nepremičnino, ki jo imata tudi v izključni posesti. V takšnem primeru podrobnejša konkretizacija prikrajšanja lahko vpliva le na odločanje o višini utemeljenega tožbenega zahtevka, ne more pa vplivati na sklepčnost tožbe.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0015751
SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8, 8/2. ZIZ člen 254, 254/2.
prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - pridržek lastninske pravice - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev zastavne pravice na nevpisani nepremičnini - obstoj zastavne pravice - dobra vera pridobitelja
Podobno kot velja za načelo zaupanja v zemljiško knjigo zgolj pošteno ravnanje pridobitelja za dobroverno pridobitev zastavne pravice na nevpisani nepremičnini ne zadošča. Na drugi strani mora obstajati tudi neskrbno ravnanje pravega lastnika te nepremičnine, ki ni poskrbel za ustrezno publiciteto resničnega lastninskega stanja. V konkretnem primeru ni dvoma, da je utemeljen očitek zoper tožničinega pravnega prednika, da bi moral poskrbeti, da bi bilo iz prodajne in prodajne pogodbe s pridržkom, sklenjene s tožencem, razvidno, da gre za povezan pravni posel, ki slednjega omejuje pri razpolaganju s stanovanjem.
Okoliščine, s katerimi je bila toženka seznanjena, da je O. stanovanje pridobil na podlagi prodajne pogodbe, ki sporazumu o zavarovanju denarne terjatve ni bila priložena, da se je toženec poslovno ukvarjal s posojanjem denarja fizičnim in pravnim osebam, da je lastninsko pravico na zastavljenih nepremičninah pridobil na podlagi sklenjenih prodajnih pogodba s svojimi posojilojemalci, da je toženec zavarovanja obveznosti z naslova posojil izvajal s sklepanjem prodajnih pogodb s pridržkom lastninske pravice, bi pri toženki morale vzbuditi dvom v resničnost izkazanega lastniškega stanja stanovanja. Tako bi morala preveriti, ali je bila tudi v tem primeru sklenjena prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice in kakšne bi lahko bile njene pravne posledice za konkretno zavarovanje, ter kaj izkazuje posest stanovanja. Dvom v resničnost lastninskega stanja bi se ji moral poroditi tudi ob odsotnosti verige originalnih prodajnih pogodb glede stanovanja, še posebej ob upoštevanju drugega odstavka 254. člena ZIZ.
ZKP člen 8, 240, 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/1-3, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - pravica uporabe jezika v postopku – zasliševanje prič – dokazna ocena - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Uveljavljeni kršitvi določb kazenskega postopka (8. in 240. člena ZKP v zvezi z zaslišanjem oškodovanca) Vrhovno sodišče presoja le, če so te kršitve vplivale na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe (3. točka prvega odstavka 420. člena ZKP), česar pa zagovornika v zahtevah za varstvo zakonitosti ne zatrjujeta, še manj pa obrazlagata.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov
Ob ugotavljanju okoliščin v zvezi z osumljenčevo osebnostjo se lahko sodišče opre tudi na podatke iz kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani. Ta okoliščina kaže na osumljenčev način življenja in odnos do izvrševanja kaznivih dejanj.
odgovornost države - škoda, povzročeno s strani zapornika - poškodovanje zapornika - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - višina nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmnajšanja življenjske aktivnosti - strah
Tožniku zaradi žaljenja toženca oz. njegove besedne provokacije ni mogoče očitati deljene odgovornosti za škodo (171. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), ki je nastala kot posledica veliko hujšega napada toženca. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da podcenjujoč odnos in žaljivke ne dajejo nikomur pravice do fizičnega obračunavanja, zato prispevka toženca ni.
dopuščena revizija – denacionalizacija – stroški vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino – odstop od sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo v zvezi z upoštevanjem stroškov vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino pravilno uporabljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VS0015651
ZPP člen 367a, 367c.
dopuščena revizija - delitev solastnine – sporazum o delitvi solastnine – učinki izvensodnega sporazuma na nepravdni postopek
Revizija se dopusti glede vprašanja učinkov med solastniki zunajsodno sklenjenega sporazuma o načinu delitve solastnine v času odprtega nepravdnega postopka za delitev solastnega premoženja.
Obdolženčeve slabe premoženjske razmere, odvisnost od mamil, število in časovna povezanost očitanih kaznivih dejanj ter predhodna kaznovanost utemeljujejo sklep, da je odreditev pripora nujna za varnost ljudi in njihovega premoženja oziroma da v konkretnem primeru pripora ne bi bilo mogoče nadomestiti z milejšim ukrepom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2006294
ZKP člen 39, 39-6, 258, 302, 302/1, 307, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-4. KZ-1 člen 240, 254, 254/1. URS člen 29, 29-2, 29-3, 29-4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - privilegij zoper samoobtožbo - izjave obdolženca v davčnem postopku - izločitev izvedenca - sojenje v nenavzočnosti - odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - navidezni stek - načelo inkluzije - načelo konsumpcije - pravna opredelitev - davčna zatajitev - poskus - dokončano kaznivo dejanje
Zgolj subjektivno prepričanje obsojenca o (ne)pristranskosti izvedenca, ki ni podprto z nobeno konkretno okoliščino, ki bi lahko objektivno vzbujala dvom o nepristranskosti, ne more biti razlog za izločitev.
Stališče, da kaznivo dejanje davčne zatajitve ne more biti dokončano že z vložitvijo davčne prijave, ampak šele, ko davčni organ na podlagi prijavljenih lažnih podatkov izda odmerno odločbo, se nanaša na odmero davka na podlagi odmerne odločbe davčnega organa in ne na primer kot je obravnavani, torej na plačevanje davka na podlagi obračuna, ki ga izvrši sam zavezanec (samoobdavčitev).
Dopustitev revizije glede vprašanja pravilne uporabe 286.b člena ZPP v zvezi s pritožbenim uveljavljanjem bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede stvarne pristojnosti sodišča.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – pogoji za priznanje odbitka – sodna praksa sodišča EU – neverodostojne knjigovodske listine – vedenje o goljufivih transakcijah – objektivne okoliščine
Nedokazanost transakcij z verodostojnimi listinami, ni zadosten razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV. Revident je namreč sporna vozila prejel in zanje prejel ustrezen račun. V takem primeru je za zavrnitev odbitka vstopnega DDV odločilno, ali je z objektivnimi okoliščinami izkazano, da je revident vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivi transakciji.
ZDR člen 88, 88/3, 109, 132. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije – dopuščena revizija – odpravnina ob upokojitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob upokojitvi, čeprav je delovno razmerje delavcu prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delavec pa se je upokojil po lastni volji po izteku odpovednega roka.
Revizija se dopusti glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pri odločanju o božičnici.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga – pooblastilo za vložitev predloga - novo pooblastilo
Ker je bilo pooblastilo za vložitev predloga odvetniški družbi, ki je tožečo stranko zastopala v tej zadevi, izdano pred vročitvijo pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (več kot leto pred tem), ne gre za novo pooblastilo v smislu določb drugega odstavka 95. člena ZPP.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1a, 76b, 81, 82. ZUS-1 člen 94, 94/2. Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1,18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226.
Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugovor retroaktivne uporabe zakona
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun: 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005565
OZ člen 131, 131/2, 149. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije – dopuščena revizija – odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – nevarna dejavnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je ročno pomivanje in brisanje steklenih kozarcev v gostinstvu nevarna dejavnost v smislu drugega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in 149. člena OZ.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3005552
ZPP člen 367a, 367a/1. ZSPJS člen 23, 23/1, 23/1-5, 28, 28/2. ZJU člen 17, 17/4.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za dvojezičnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožeča stranka, glede na določbo četrtega odstavka 17. člena Zakona o javnih uslužbencih v povezavi s peto alinejo prvega odstavka 23. člena in drugega odstavka 28. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, upravičena do dodatka za dvojezičnost na podlagi dejanske uporabe jezika ali šele od takrat, ko je to določeno kot pogoj za opravljanje dela.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1. ZDavP-2 člen 36. Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 2, 2/1, 2/a,17, 17/1,18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28/g, 28/h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168/a, 178, 220, 226.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - pogoji za zavrnitev odbitka - sodna praksa Sodišča EU - neizkazanost transakcije z verodostojnimi knjigovodskimi listinami - objektivne okoliščine, ki kažejo, da je kupec vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufiji
Po presoji revizijskega sodišča ravnanje revidenta, s tem, ko je do tedaj njemu neznani osebi izročil večjo količino gotovine kot aro, kljub izrecni prepovedi gotovinskega poslovanja s tovrstnimi zneski, in ne da bi pridobil kakršnokoli zagotovilo o verodostojnosti ponudbe, ni razumno skrbno ravnanje osebe, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, in v kombinaciji z indici, ki so upravičeno kazali na nepravilnost ali goljufijo v sferi izdajatelja računov, predstavlja objektivno okoliščino, na podlagi katere bi revident vsaj moral vedeti, da je sodeloval pri transakciji, povezani z goljufijo prodajalca.