DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015721
ZD člen 220. ZPP člen 367.a, 367.c, 367.c/3.
dopuščena revizija - prijava terjatve v zapuščinskem postopku – obligacijska terjatev – upnik – stranka zapuščinskega postopka – sklep o dedovanju – učinek pravnomočnosti sklepa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se šteje, da obligacijska terjatev do zapustnika ne obstaja, če je upnik, ki je hkrati stranka zapuščinskega postopka, v tem postopku ne prijavi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006298
ZKP člen 12, 67, 67/2, 371, 371/2, 372, 372-5. KZ člen 111, 112. URS člen 29, 29-2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do formalne obrambe - zagovornik - čas za pripravo obrambe - kršitev kazenskega zakona - zastaranje – pravnomočnost – odločba o kazenski sankciji - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Res je, da je pravica do obrambe z zagovornikom (pravica do formalne obrambe) ena temeljnih pravic, a jo je obsojenec zavestno uporabil v nasprotju z njenim namenom.
Kršitve s področja civilnega materialnega prava, ki naj bi bila storjena v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku, z zahtevo za varstvo zakonitosti v kazenskem postopku ni mogoče izpodbijati.
dopuščena revizija – denacionalizacija – stroški vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino – odstop od sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo v zvezi z upoštevanjem stroškov vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino pravilno uporabljeno.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0015751
SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8, 8/2. ZIZ člen 254, 254/2.
prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - pridržek lastninske pravice - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev zastavne pravice na nevpisani nepremičnini - obstoj zastavne pravice - dobra vera pridobitelja
Podobno kot velja za načelo zaupanja v zemljiško knjigo zgolj pošteno ravnanje pridobitelja za dobroverno pridobitev zastavne pravice na nevpisani nepremičnini ne zadošča. Na drugi strani mora obstajati tudi neskrbno ravnanje pravega lastnika te nepremičnine, ki ni poskrbel za ustrezno publiciteto resničnega lastninskega stanja. V konkretnem primeru ni dvoma, da je utemeljen očitek zoper tožničinega pravnega prednika, da bi moral poskrbeti, da bi bilo iz prodajne in prodajne pogodbe s pridržkom, sklenjene s tožencem, razvidno, da gre za povezan pravni posel, ki slednjega omejuje pri razpolaganju s stanovanjem.
Okoliščine, s katerimi je bila toženka seznanjena, da je O. stanovanje pridobil na podlagi prodajne pogodbe, ki sporazumu o zavarovanju denarne terjatve ni bila priložena, da se je toženec poslovno ukvarjal s posojanjem denarja fizičnim in pravnim osebam, da je lastninsko pravico na zastavljenih nepremičninah pridobil na podlagi sklenjenih prodajnih pogodba s svojimi posojilojemalci, da je toženec zavarovanja obveznosti z naslova posojil izvajal s sklepanjem prodajnih pogodb s pridržkom lastninske pravice, bi pri toženki morale vzbuditi dvom v resničnost izkazanega lastniškega stanja stanovanja. Tako bi morala preveriti, ali je bila tudi v tem primeru sklenjena prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice in kakšne bi lahko bile njene pravne posledice za konkretno zavarovanje, ter kaj izkazuje posest stanovanja. Dvom v resničnost lastninskega stanja bi se ji moral poroditi tudi ob odsotnosti verige originalnih prodajnih pogodb glede stanovanja, še posebej ob upoštevanju drugega odstavka 254. člena ZIZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006336
ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja med izrekom in razlogi sodbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba opisa kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – udeležba pri kaznivem dejanju
Čeprav gre za dva ločena historična dogodka, pri čemer tisti, vsebovan v izreku sodbe, v obtožbi ni naveden in obratno, pa je sodišče ravnanje pravno opredelilo kot eno izmed dejanj v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja (en izmed skupaj 93 vnosov z ukazom po dvigu denarja), zato navedena sprememba v identiteto med obtožbo in sodbo ne posega.
Tudi v primeru, ko obdolženec ni izpolnil zakonskih znakov kaznivega dejanja, pač pa njegova odgovornost temelji na določbah KZ-1 o sostorilstvu ali udeležbi, mora biti v izreku sodbe navedeno konkretno ravnanje takega obdolženca.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe v naravi vrnjenega premoženja – pasivna legitimacija – lastninjenje – prehod lastninske pravice – vmesna sodba
Za zahtevek po 2. odst. 72. čl. je pasivno legitimiran tisti, ki mora premoženje, od katerega je imel korist, vrniti, to pa sta po odločbi o denacionalizaciji tako država kot druga toženka. Od uveljavitve ZDen pa do lastninjenja so bile namreč nepremičnine v premoženju pravne prednice druge toženke, od olastninjenja dalje pa v premoženju države. Obveznost vsake od njiju po 72/2 čl. ZDen je sorazmerna času trajanja njenega lastništva na nepremičninah.
Sodišče prve stopnje bi moralo, ko je z vmesno sodbo odločalo o tem, ali je zahtevek zoper njo po podlagi utemeljen, odločiti tudi, za katero obdobje je zahtevek utemeljen, torej v katerem obdobju je bila pravna prednica druge toženke lastnica spornih nepremičnin.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Situacija, v kateri je stranka sodnica instančnega sodišča, sama po sebi ne more biti utemeljen razlog za izgubo zaupanja strank v odločanje pristojnega sodišča in zato tudi ne razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.
odgovornost države - škoda, povzročeno s strani zapornika - poškodovanje zapornika - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - višina nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmnajšanja življenjske aktivnosti - strah
Tožniku zaradi žaljenja toženca oz. njegove besedne provokacije ni mogoče očitati deljene odgovornosti za škodo (171. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), ki je nastala kot posledica veliko hujšega napada toženca. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da podcenjujoč odnos in žaljivke ne dajejo nikomur pravice do fizičnega obračunavanja, zato prispevka toženca ni.
Dopustitev revizije glede vprašanja pravilne uporabe 286.b člena ZPP v zvezi s pritožbenim uveljavljanjem bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede stvarne pristojnosti sodišča.
Odločitev za namestitev obdolženca v psihiatrično kliniko je pogojena z ugotavljanjem in presojo dejanskih okoliščin v zvezi z njegovim duševnim stanjem in stopnjo ogroženosti njegovega zdravja in zdravja drugih ljudi, kar bo ugotovljeno s pomočjo izvedenca ustrezne stroke tekom nadaljnjega postopka.
predlog za dopustitev revizije – dopuščena revizija – dodatek na delovno dobo – osnovna plača
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dodatek za delovno dobo lahko vključen v osnovno plačo, ki je zaradi tega bistveno višja od osnovne plače, določene v kolektivni pogodbi.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3005552
ZPP člen 367a, 367a/1. ZSPJS člen 23, 23/1, 23/1-5, 28, 28/2. ZJU člen 17, 17/4.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za dvojezičnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožeča stranka, glede na določbo četrtega odstavka 17. člena Zakona o javnih uslužbencih v povezavi s peto alinejo prvega odstavka 23. člena in drugega odstavka 28. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, upravičena do dodatka za dvojezičnost na podlagi dejanske uporabe jezika ali šele od takrat, ko je to določeno kot pogoj za opravljanje dela.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1.a, 76b, 81, 82. ZUS-1 člen 92, 94, 94/2. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1,18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugovor retroaktivne uporabe zakona
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1. ZDavP-2 člen 36. Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 2, 2/1, 2/a,17, 17/1,18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28/g, 28/h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168/a, 178, 220, 226.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - pogoji za zavrnitev odbitka - sodna praksa Sodišča EU - neizkazanost transakcije z verodostojnimi knjigovodskimi listinami - objektivne okoliščine, ki kažejo, da je kupec vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufiji
Po presoji revizijskega sodišča ravnanje revidenta, s tem, ko je do tedaj njemu neznani osebi izročil večjo količino gotovine kot aro, kljub izrecni prepovedi gotovinskega poslovanja s tovrstnimi zneski, in ne da bi pridobil kakršnokoli zagotovilo o verodostojnosti ponudbe, ni razumno skrbno ravnanje osebe, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, in v kombinaciji z indici, ki so upravičeno kazali na nepravilnost ali goljufijo v sferi izdajatelja računov, predstavlja objektivno okoliščino, na podlagi katere bi revident vsaj moral vedeti, da je sodeloval pri transakciji, povezani z goljufijo prodajalca.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005565
OZ člen 131, 131/2, 149. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije – dopuščena revizija – odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – nevarna dejavnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je ročno pomivanje in brisanje steklenih kozarcev v gostinstvu nevarna dejavnost v smislu drugega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in 149. člena OZ.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije po zakonu - zavrženje predloga - stroški postopka
Za denarne zahtevke, ki se nanašajo na obdobje po domnevno nezakonitem prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, je revizija dovoljena že po zakonu, ne glede na vrednost spornega predmeta.
Ne glede na to, kako je oblikovan izrek o stroških, gre vendarle za odločitev o stroških postopka. V zvezi z odločitvijo o pravdnih stroških revizija po zakonu ni dovoljena in je tudi v delovnem sporu sodišče ne more dopustiti.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – pogoji za priznanje odbitka – sodna praksa sodišča EU – neverodostojne knjigovodske listine – vedenje o goljufivih transakcijah – objektivne okoliščine
Nedokazanost transakcij z verodostojnimi listinami, ni zadosten razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV. Revident je namreč sporna vozila prejel in zanje prejel ustrezen račun. V takem primeru je za zavrnitev odbitka vstopnega DDV odločilno, ali je z objektivnimi okoliščinami izkazano, da je revident vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivi transakciji.