zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - začasni sklep za zavarovanje - pogoji za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - omejitev ali prepoved razpolaganja s premoženjem - obstoj davčne obveznosti - nevarnost neizpolnitve davčne obveznosti - obrazložitev sklepa
Ob izdaji začasnega sklepa, s katerim davčni organ zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem, med drugim tudi z njegovimi nepremičninami, mora biti verjetno izkazan obstoj davčne obveznosti, katere izpolnitev se zavaruje. Pri tem pa v pogledu obstoja davčne obveznosti zadošča verjetnost, da bo davčna obveznost nastala in njena (verjetna) višina. Takšno stališče izhaja iz same zakonske ureditve po ZDavP-2, po kateri davčni organ sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti lahko izda še pred izdajo odmerne odločbe in s tem pred pridobitvijo izvršilnega naslova. Namen obravnavanega instituta bi v primeru, če bi se za njegovo uporabo zahtevala z gotovostjo (po temelju in višini) ugotovljena obveznost, povsem zvodenel.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodnina zaradi kršitve volilne pravice
Volilne pravice ni mogoče uvrstiti med osebnostne pravice. Sodišče poudarja, da je volilna pravica, ki je varovana z določbo 43. člena Ustave RS, človekova pravica, uvrščena med politične pravice in svoboščine, ki ne sodi med t. i. klasične osebnostne pravice, urejene v določbah 32. do 41. člena Ustave RS. Iz tega razloga nepremoženjske škode, ki jo uveljavlja prosilec, ni mogoče uvrstiti v nobeno obliko pravno priznane škode, ki jo določa OZ, zato je odločitev tožene stranke pravilna.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - obstoj stečajne mase
Glede na namen stečajnega postopka je tožena stranka preuranjeno presodila, da je razumna in pravno utemeljena uvedba osebnega stečaja zoper prosilca za BPP (stranka z interesom), ker naj bi, kljub temu, da nima nobenega premoženja, prišlo do poplačila upnikov. Iz upravno sodne prakse namreč izhaja, da uvedba osebnega stečaja nima pravne podlage, če dolžnik nima nobenega premoženja.
ZKC člen 8, 17, 17/2. Uredba o prevzemanju odpadnih azbestnocementnih gradbenih izdelkov na odlagališču komunalnih odpadkov in določitvi najvišjih cen njihovega odlaganja člen 3.
ukrep tržnega inšpektorja - ukrep kontrole cen - prevzem azbestnocementnih gradbenih izdelkov - cena za prevzem odpadkov
Uredba o prevzemanju odpadnih azbestnocementnih gradbenih izdelkov na odlagališču komunalnih odpadkov in določitvi najvišjih cen njihovega odlaganja je prenehala veljati z dnem uveljavitve Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih 30. 7. 2011. Ali je Vlada v skladu z določbo 8. člena ZKC omenjeni ukrep po preteku enega leta na podlagi predhodne analize stanja obnovila, v postopku ni bilo ugotovljeno, od odgovora na navedeno vprašanje pa je odvisno, ali obstoja pravna podlaga za naložitev ukrepov tožeči stranki, kot je storjeno z izpodbijano odločbo.
Določbe 3. člena zgoraj navedene Uredbe ni mogoče razumeti tako, da bi v ceni, ki je določena kot najvišja za omenjeno storitev (prevzem azbestnocementnih gradbenih izdelkov), morala biti vključena tudi okoljska dajatev ter bi tako cena omenjene storitve dejansko predstavljala s to Uredbo določeno najvišjo ceno, zmanjšano za okoljsko dajatev. Uredba, ki določa najvišjo ceno, je bila namreč sprejeta leta 2006, Uredba o okoljski dajatvi pa leta 2010, kar pomeni, da Uredba iz leta 2006 v ceni, ki jo je določila kot najvišjo, ni mogla zajeti kasneje določene okoljske dajatve.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - lažna predstavitev razlogov - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Tožnik je tekom postopka večkrat spreminjal navedbe, katere osebe so lahko podvržene krvnemu maščevanju in teh razhajanj v navedbah v postopku pred upravnim organom, niti v upravnem sporu, ni ustrezno pojasnil. Ob podaji prošnje tudi ni navedel, da so ga nameravali povoziti, ter da so ga napadli.
V kolikor bi tožnik živel v stalnem strahu, bi izvorno državo zapustil že mnogo prej, še preden je želel obiskati brata v Republiki Sloveniji. Tako pa je za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji zaprosil šele po poteku turističnega vizuma.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - prehod terjatve na RS - dan prehoda terjatve - zavezanec za vračilo
Z dnem pravnomočnosti sodbe (9. 11. 2005) je terjatev tožnice kot prejemnice brezplačne pravne pomoči prešla na Republiko Slovenijo. Tega dne je vstopila v razmerje do nasprotne stranke kot upnik. Zato v zadevi niti ni pomembno, da sta tožnica in B.B. dne 6. 12. 2005 (torej po pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča) sklenila v obliki notarskega zapisa poravnavo in pogodbo o razdružitvi solastnine. Ob sklenitvi poravnave tožnica glede na določbo prvega odstavka 46. člena ZBPP z zahtevkom za povrnitev stroškov namreč ni več razpolagala.