OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072385
OZ člen 190, 190/3, 191, 346, 355. ZOR člen 211, 378. ZPP člen 214, 214/2. ZDDV člen 10.
neupravičena pridobitev – kondikcijski zahtevek – zastaralni rok – pravila vračanja – kdaj se ne more zahtevati vrnitev – vračilo preveč plačanega davka na dodano vrednost (DDV) – osebno okoriščenje
V obravnavanem primeru ne gre za terjatev iz gospodarske pogodbe, saj ima vtoževana terjatev pravni temelj v neupravičeni pridobitvi. Za kondikcijske zahtevke velja splošni zastaralni rok petih let.
Zahtevek iz neupravičene pridobitve ima neupravičeno osiromašeni zoper pridobitelja le v primeru, da je prehod premoženja (dajatev ali storitev) koristen osebno za pridobitelja. Če pridobitelj iz kakšnega razloga od prehoda premoženja nima koristi (četudi bi jo kdo drug na mestu pridobitelja sicer imel), potem zahtevek zoper pridobitelja ni utemeljen. Glede na neprerekane trditve tožene stranke, da je ves izstopni DDV odvedla državi, tožena stranka na račun zaračunanega in s strani tožeče stranke tudi plačanega DDV ni bila osebno okoriščena.
Ker je v obravnavanem primeru zaradi spremembe tožbe prišlo do razširitve tožbenega zahtevka, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je sodno takso za redni postopek odmerilo od nove, povečane vrednosti predmeta postopka, pravilna. Glede na to, da tožeča stranka sodne takse za redni postopek po prvotni vrednosti predmeta postopka ni plačala, plačilni nalog z dne 24. 03. 2011 v višini 2.121,00 EUR je bil s sklepom z dne 27. 09. 2011 razveljavljen, je dolžna sodno takso za redni postopek odmerjeno od povečane vrednosti spornega predmeta plačati v celoti.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - vzročna zveza – opustitev ukrepov varstva pri delu
Za odločitev je bistvenega pomena, da tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti dokazovala, da strožji nadzor predstavlja tak ukrep varstva pri delu, da bi njegova opustitev lahko pripeljala do predmetne delovne nezgode.
URS člen 2, 14, 14/2, 23,146, 146/1. ZST-1 člen 11, 11/3. ZST-1 tarifna številka 1112.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – obveznost plačila sodnih taks – namen sodnih taks – višina sodne takse – pravica do sodnega varstva
Ustava RS ne zagotavlja brezplačnega sodnega varstva pravic. Sodne takse predstavljajo obvezno dajatev, katere namen je v tem, da stranke krijejo del stroškov, ki nastanejo zaradi dela sodišča.
Med višino takse in storitvijo, za katero se taksa zaračunava, morata obstajati neposredna zveza in razumno sorazmerje. Obveznost plačila sodnih taks sama po sebi ni neskladna s pravico dostopa do sodišča, vendar morajo sodišča tehtati med interesom države do pobiranja sodnih taks na eni strani in interesom strank do uveljavitve svojih civilnih pravic na sodišču na drugi strani. Če so takse nesorazmerno visoke, gre lahko za kršitev pravice dostopa do sodišča.
Konkretna oseba kot predmet posega in njegova vsebina sta po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje nujni sestavini opisa dejanja, saj v nasprotnem občutnosti posega ni mogoče preizkusiti.
nepremoženjska škoda – valorizacija akontacije odškodnine – poračun dolga – pravdni stroški
Zmotna je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje valorizacije plačane akontacije odškodnine ne bi smelo opraviti. Utemeljena je pritožba v delu, ko sodišču prve stopnje očita neuporabo določila 288. člena OZ. Ta določa, da kadar dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, se ti poračunajo tako, da se poračunajo najprej stroški, nato obresti in končno glavnica. Nobenega dvoma ni, da tožena stranka dolguje tožeči stranki glavnico (3.500,00 EUR) in obresti od te glavnice od vložitve tožbe 11. 4. 2008 do plačila. Tožena stranka je prišla v zamudo 11. 4. 2008, nesporni znesek odškodnine 1.800,00 EUR pa je tožniku plačala 26. 5. 2008. Tožeča stranka bi si lahko obračunala natekle zakonske zamudne obresti od dosojenega zneska 3.500,00 EUR za nepremoženjsko škodo in si tako izračunan znesek nateklih zakonskih zamudnih obresti poračunala pri delnem plačilu glavnice 1.800,00 EUR.
pravdni stroški - delitev pravdnih stroškov - načelo uspeha v pravdi – ugotavljanje pravdnega uspeha ločeno glede temelja in višine odškodnine - poročilo stranki - potrebni stroški - mandatno razmerje
Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo pravdni stranki, sodišče upošteva samo tiste pravdne stroške, ki so bili za pravdo potrebni. Odločitev o porazdelitvi pravdnih stroškov v primeru, ko stranka v pravdi deloma zmaga, zahteva upoštevanje vseh okoliščin primera, ki narekujejo ustrezni izbor metode pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov tako, da ta kot razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična lahko tudi presega zgolj rezultat matematične operacije.
Novele ZIZ-I, s tem pa tudi zgoraj navedene določbe o domnevi nevarnosti po 1. alineji 1. točke 1. odstavka 258. člena ZIZ, v tej zadevi sploh ni mogoče uporabiti. Dolžnik je namreč vložil ugovor zoper sklep o izvršbi dne 18. 12. 2009, torej v času, ko novela ZIZ-I še ni stopila v veljavo.
zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine – vpis po uradni dolžnosti
Zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine se vpiše po uradni dolžnosti, če sodišče ne zavrže predloga za vzpostavitev etažne lastnine, ki ga lahko predlaga vsak pridobitelj posameznega dela stavbe. Ta vpis ima za posledico zgolj to, da sodna odločba, ki bo izdana v postopku vzpostavitve etažne lastnine, učinkuje tudi proti osebam, ki bi pridobile kakšno pravico na sporni parceli pred izdajo sodne odločbe v postopku vzpostavitve etažne lastnine.
Dodatno zavarovanje, predlagano s predmetno predhodno odredbo, ni utemeljeno, ker je bila nad toženo stranko pravnomočno potrjena prisilna poravnava na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju St 1358/2010 z dne 15. 07. 2011, ki je postal pravnomočen 08. 11. 2011, in učinkuje tudi na terjatev, ki jo tožeča stranka uveljavlja v tem postopku.
Za pomotni vpis po prvem odstavku 200. člena ZZK-1 gre takrat, ko se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom, druge napake, čeprav so očitne, do katerih pride v zemljiškoknjižnem postopku, pa je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi, torej z ugovorom ali pritožbo udeležencev postopka.
ugotovitvena tožba – zapadlost zahtevka – pomanjkanje pravnega interesa – ugotovitev, ki spada med razloge sodbe – ugovor pasivne legitimacije – prodaja nepremičnine – dobra vera kupca – pooblastilo za sklenitev razpolagalnega pravnega posla – razpolagalna sposobnost – veljavnost razpolagalnega pravnega posla
Razpolagalni pravni posel lahko izpelje le tisti in v tolikšni meri, kolikor ima sam pravico razpolagati z nepremičnino. Zato lahko razpolagalni pravni posel sklene le lastnik, oziroma samo pooblaščenec, na katerega je dejansko bilo preneseno upravičenje, da tako ravna.
pogodbena kazen – grajanje napak opravljenega dela
Glede na to, da je tožeča stranka grajane napake odpravljala in jih očitno upoštevaje poročilo družbe B. tudi ustrezno odpravila, z dejstvom odpravljanja napak pa je bila upoštevaje izpoved priče O. seznanjena tudi tožena stranka, višje sodišče sodi, da bi tožena stranka, v kolikor je menila, da napake niso ustrezno odpravljene, morala tožečo stranko o neustrezni odpravi napak obvestiti. Ker pa tožena stranka tega ni niti trdila, še manj pa dokazala, je izgubila pravico sklicevanja na te napake, zato njen zahtevek na povračilo škode, ki naj bi ji zaradi napak dela nastala, ni utemeljen.
Trditev tožeče stranke, da ima le težko vnovčljivo premoženje (večinoma gre za terjatve), ki ga ni mogoče vnovčiti v roku za plačilo sodne takse, in dejstvo, da namerava tožeča stranka vložiti več izpodbojnih zahtevkov, iz česar je moč pričakovati dodatna sredstva na računu tožeče stranke, ne zadošča za oprostitev plačila sodne takse, temveč le za odlog plačila. Utemeljeno je namreč pričakovanje, da bo tožeča stranka tekom stečajnega postopka z vnovčevanjem stečajne mase pa tudi na podlagi izpodbojnih tožb, pridobila dodatna denarna sredstva, iz katerih bo lahko poravnala dolžno sodno takso.
Ustavitve nadaljnega postopka vpisa ob že izdanem sklepu o dovolitvi vpisa, zakon ne predvideva. Ko je odločba že izdana, se postopek lahko ustavi le ob zakonsko izpolnjenih pogojih.
Sodišče pri odločitvi, da se prekinjena izvršba nadaljuje zoper novo dolžnico kot prevzemnico zapuščine po prvotnem dolžniku, ni upoštevalo, da se je nad zapuščino po prvotnem dolžniku začel postopek stečaja zapuščine.
Ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe za upnika še ni veljala neizpodbitna pravna domneva, da se je seznanil z vsebino sklepa o začetku postopka stečaja zapuščine, zaradi česar upnik novi dolžnici stroškov ni povzročil neutemeljeno.
SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 165, 165/3, 287, 338, 338/1, 355. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZZZDR člen 12, 12/1, 59, 59/1.
ugotavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev
Kot lastnik, katerega lastninska pravica na nepremičnini je vknjižena do celote, toženec ni bil dolžan postaviti tožbenega zahtevka, da je lastnik do ¾. Zadoščal je njegov ugovor zoper tožbeni zahtevek zunajzakonske partnerice za ugotovitev enakih deležev.
izbrisna tožba – identifikacijski znak nepremičnine
Stališče, da je treba vpis zavrniti takoj, ko ni popolne identitete med oznako v listini in oznako v zemljiški knjigi, je v novejši sodni praksi preseženo. Vpisa ni mogoče dovoliti le v primeru obstoja dvoma o identiteti nepremičnine.
izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
Pogoji za izbris začasne odredbe ne nastopijo avtomatično s potekom časa, za katerega je bila izdana. Glede na določbo prvega odstavka 278. člena ZIZ mora namreč sodišče v primeru, ko izteče čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, izdati sklep o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj, ki je, skladno z določbama tretjega in četrtega odstavka 100. člena ZZK-1, podlaga za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Za izbris zaznambe torej ne zadošča predložitev sklepa o ustavitvi pravdnega postopka, v katerem je bila izdana začasna odredba, ampak je potreben (tudi) sklep o ustavitvi postopka zavarovanja, ki je znotraj tega pravdnega postopka potekal v zvezi z začasno odredbo, in o razveljavitvi opravljenih dejanj zavarovanja.