TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu razveljavi glede glavnice 7.349,55 (sedem tisoč tristo devetinštirideset 55/100) EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2009 do plačila, pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu razveljavi glede glavnice 8.351,88 (osem tisoč tristo enainpetdeset 88/100) EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2009 do plačila, skupaj torej glede glavnice v višini 15.701,43 (petnajst tisoč sedemsto ena 43/100) EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2009 do plačila ter v odločitvi o pravdnih stroških in se zadeva v tem obsegu sodišču prve stopnje vrne v novo sojenje.

V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje s tem, da izrek v II. točki pravilno glasi tako, da se tek zakonskih zamudnih obresti od zneska glavnice, glede katerega sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka ostane v veljavi (3.552,46 (tri tisoč petsto dvainpetdeset 46/100) EUR), zavrne v obdobju od 1. 1. 2009 do 23. 11. 2009.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

V pravdnem postopku, kjer je uveljavljen princip proste dokazne presoje (8. člen ZPP), je dokazna inciativa sicer breme pravdnih strank, vendar pa je presoja, katera dejstva so pravno pomembna za odločbo in kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev teh dejstev, na strani sodišča, ki more ob tem izhajati iz pravilne uporabe materialnega prava. Skladno z razpravnim načelom je sodišče sicer vezano na zatrjevano dejansko podlago, ki jo upoštevaje omejitve pri navajanju novih dejstev in predlaganju dokazov (286. člen ZPP) ponudita pravdni stranki, vendar pa mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi glede na zatrjevana dejstva, v kolikor bi se izkazala za resnična, izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka. V kolikor je tožeča stranka v stanovanje tožene stranke kot njeno posebno premoženje vlagala sredstva svojega posebnega premoženja, ji po prenehanju zunajzakonske skupnosti ob odpadli podlagi za vlaganja gre zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve (190. člen OZ). Obligacijski zahtevek, ki ga je mogoče utemeljiti tudi ob uporabi določbe 48. člena SPZ, ima tožeča stranka tudi, v kolikor povečana vrednost stanovanja sicer rezultira iz vlaganj sredstev skupnega premoženja, pa kot v obravnavanem primeru ne gre za ekonomsko tako pomembna vlaganja, da bi imela za posledico nastanek skupnega premoženja po določilih ZZZDR.