ZDR člen 73, 109, 109/3. ZTPDR člen 15. ZPPSL člen 93, 94, 152.
odpravnina – delovna doba – pravno nasledstvo – pripojitev družbe
Ker je med toženo stranko in prejšnjim delodajalcem tožnika podano pravno nasledstvo, je tožnik upravičen do višje odpravnine (pri izračunu katere se upošteva tako delovna doba pri toženi stranki kot delovna doba pri prejšnjem delodajalcu) ne glede na dejstvo, da mu je pri prejšnjem delodajalcu, ki je bil v stečajnem postopku pripojen k toženi stranki, delovno razmerje zaradi stečaja prenehalo, se je pa pred pripojitvijo zaposlil pri toženi stranki (kot pravnem nasledniku pripojene družbe). Takšno stališče potrjuje določba ZDR, ki glede uveljavljanja pravice do odpravnine ne določa pogoja, da mora biti zaposlitev pri posameznem delodajalcu oziroma njegovih pravnih prednikih neprekinjena.
Pri presoji, kdo v primeru umika tožbe nosi stroške postopka, je odločilno, ali je bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka ali ne. Vprašanje, ali je tožeča stranka utemeljeno vložila zahtevek in vprašanje, ali bi z zahtevkom uspela, je tako nerelevantno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - letni dopust - izostanek z dela - zagovor - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj je tožnik (samovoljno) koristil letni dopust, ki mu zaradi preobilice dela ni bil odobren.
umik tožbe – privolitev tožene stranke – rok za odgovor na pritožbo
Razlaga, kot jo v pritožbi ponujata toženi stranki, da bi za odločitev o umiku tožbe moralo sodišče pridobiti izjavo toženih strank, ker zakonski rok za odgovor na tožbo še ni potekel, presega okvir jasne določbe prvega odstavka 188. člena ZPP.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu – učinek sklepa o izvršbi in sklepa o izročitvi – učinki zaznambe začetka komasacijskega postopka – formalnost zemljiškoknjižnega postopka
1. Sodišče je vknjižbo lastninske pravice na predlagatelja ter izbris zaznambe izvršbe in vknjižene zastavne pravice na predmetnih nepremičninah dovolilo na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, skladno z določbo prvega in drugega odstavka 89. člena ZZK-1. Ker ima zaznamba izvršbe skladno z določbo četrtega odstavka 87. člena ZZK-1 tudi za posledico, da takšen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu učinkuje proti zemljiškoknjižnemu lastniku in proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, ko začne učinkovati zaznamba izvršbe, pa se izkažejo za neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da predmetni sklep o izročitvi ne more učinkovati proti pritožniku D.Š., ker naj bi pridobil lastninsko pravico na sporni nepremičnini parc. št. 207/4 k.o. V. v komasacijskem postopku dne 7.2.2007. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je bil sklep o izvršbi I 2 z dne 5.2.2007, v zvezi s sklepom I 2 z dne 3.9.1999 pri predmetni nepremičnini zaznamovan z učinkom z dne 13.2.2007, medtem ko je D.Š. lastninsko pravico na tej nepremičnini pridobil z vpisom v zemljiško knjigo z dne 29.5.2009.
2. Pri predmetnih nepremičninah je bil zaznamovan začetek komasacijskega postopka, vendar takšna zaznamba ni ovira za pridobitve lastninske pravice v izvršbi.
OZ člen 153, 153/1, 436, 458, 468, 468/1, 468/1-1, 639, 639/3. ZOR člen 177, 177/1, 456, 478, 488, 488/1, 488/1-1, 620, 620/3.
prodajna pogodba – poziv na odpravo napak – pravica kupca odpraviti napake na stroške prodajalca – analogna uporaba določb o podjemni pogodbi – izključitev odgovornosti izvajalca za napake
Če prodajalec napake ne odpravi, lahko kupec interes za pravilno izpolnitev učinkovito uresniči samo, če se mu prizna pravica, da sam zagotovi odpravo te napake na stroške prodajalca. Zaradi tega je v primeru prodajne pogodbe (ob analogni uporabi tretjega odstavka 639. člena OZ) potrebno kupcu priznati pravico odpraviti napako na stroške prodajalca, če prodajalec v primernem roku napake ne odpravi sam.
SZ-1 člen 23, 23/1, 23/4, 24, 24/4, 24/5, 24/6. OZ člen 190. SPZ člen 68. EZ člen 94, 94/1.
pogodba o upravljanju – solidarna odgovornost etažnega lastnika in najemnika
Etažni lastnik mora o sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe takoj obvestiti upravnika in mu sporočiti ime najemnika in število oseb, navedenih v najemni pogodbi. Do trenutka tega obvestila se šteje, da je dolžnik vseh terjatev iz naslova upravljanja večstanovanjske stavbe etažni lastnik.
Pritožbeno sodišče je ob preizkusu materialnega prava po uradni dolžnosti prišlo do ugotovitve, da v času spornega razmerja še ni veljala sprememba SZ-1A, ki je v 4. odstavku 24. člena SZ-1 določila subsidiarno odgovornost vseh etažnih lastnikov in ne zgolj etažnih lastnikov tržnih in službenih stanovanj. Do uveljavitve te spremembe dne 25. 06. 2008 je tako treba obveznost lastnika in najemnika poslovnega prostora obravnavati po ločenih temeljih. Ker sta ti dve podlagi povsem samostojni, je odgovornost etažnega lastnika in najemnika v razmerju do upnikov terjatev (v konkretnem primeru upravnika) lahko le solidarna.
odločanje zemljiškoknjižnega sodišča v okviru predloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je predlagatelj zemljiškoknjižni predlog vložil izključno zaradi vknjižbe lastninske pravice pri nepremičnini, posameznem delu stavbe št. 8 v stavbi k.o. V. Te ugotovitve pritožba ne izpodbija. Torej sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odločanje o nečem, kar ni bilo predmet predloga, saj sodišča odločajo v okviru zahtevkov oz. predlogov.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Vrhovno sodišče je v podobnih sporih že zavzelo stališče, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (za razliko od redne odpovedi), predpostavlja takojšnje prenehanje pogodbenega razmerja, ker delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, če je pogodba sklenjena za določen čas. Ta pogoj pa ni podan, če delodajalec kljub izredni odpovedi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja, saj s tem kljub obstoju razlogov za izredno odpoved pritrdi možnost nadaljevanja delovnega razmerja (do izteka odpovednega roka), kar je v nasprotju z institutom izredne odpovedi. Tožena stranka je s tem, ko je dopustila, da je tožnik ostal na delu še 14 dni, kršila 1. odstavek 110. člena ZDR, zato je izredna odpoved nezakonita.
URS člen 15, 33, 69. ZPP člen 154, 154/1, 161, 161/1, 193, 338, 338/1, 353. ZVKD-1 člen 39, 39/1, 39/2, 84, 84/2.
odškodnina – nadomestilo – razglasitev za kulturni spomenik
Lastnik kulturnega spomenika ni upravičen do nadomestila za zmanjšanje tržne vrednosti spomenika, posledice razglasitve za kulturni spomenik, pač pa samo do nadomestila pod pogoji in merilih iz prvega, drugega in tretjega odstavka 39. člena ZVKD-1.
ZIZ člen 9, 9/2, 257, 257/1, 258, 258/1-1. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 339, 339/1.
predlog za izdajo predhodne odredbe – slabo finančno stanje dolžnika – neprerekana dejstva – priznana dejstva – relativna bistvena kršitev postopka
Trditve o slabem finančnem položaju dolžnika so ostale neprerekane in se zato v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP štejejo za priznane. Kljub temu je sodišče prve stopnje odločilo, da slabo finančno stanje dolžnika ni izkazano. Sodišče prve stopnje je s tem kršilo določila 7. člena, 212. člena in drugega odstavka 214. člena ZPP, kar bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč samo drugače presodilo dejstva, za katera bi moralo upoštevati, da jih je stranka smiselno priznala.
Predlagateljica ne spada med osebe, ki so po določbi prvega odstavka 125.c člena ZZK-1 upravičene do vlaganja pisnih vlog. Po podatkih spisa jo zastopa pooblaščena odvetnica, zato morajo biti skladno z določbo četrtega odstavka 125.a člena ZZK-1 vse njene vloge v zemljiškoknjižnem postopku vložene elektronsko. Če je vloga vložena pisno, se zanjo uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah in jo sodišče zavrže (šesti odstavek 125.a člena ZZK-1).
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – odločanje po uradni dolžnosti
Pritožbene navedbe o delnem plačilu terjatve so za odločitev v tej zadevi, ko je sodišče odločalo le o zaznambi izvršbe in ob tem tudi vknjižilo hipoteko po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, neupoštevne.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021772
OZ člen 99, 99/2. SZ člen 25, 49, 49/2. ZPP člen 181. ZVKSES člen 21, 22, 22/1, 23, 23/3, 23/3-2, 29.
upravnik večstanovanjske stavbe - etažni lastnik - aktivna legitimacija
Določila člena 49/II SZ izrecno dovoljujejo, da je lahko upravnik tudi eden izmed etažnih lastnikov. V čas sprejema citiranega akta in pogodbe o določitvi upravnika v vlogi toženca, je slednji še bil večinski lastnik etažnih stanovanj v tej stavbi. To lahko le pove, da je toženec po zakonu spadal v krog upravičenih oseb za upravnika.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0072372
ZGD-1 člen 300, 300/1, 300/6, 318, 318/1, 318/2, 318/3, 321, 321/1. ZNVP člen 32, 66a, 66a/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
imenovanje posebnega revizorja – določno in konkretno oblikovan predlog – sum o neprištevnosti ali manjših kršitvah zakona ali statuta – stroški postopka
Predlagatelju delnic ni treba shraniti pri klirinško depotni družbi v primeru, da so izdane v nematerializirani obliki, prav tako pa iz nobene druge določbe zakona ne izhaja obveznost, da bi predlagatelji morali v primeru nematerializiranih delnic ustanoviti pravico do prepovedi razpolaganja z delnicami v skladu z 32. členom ZNVP in jo vpisati v centralni register pri KDD.
Sodišče lahko posebnemu revizorju naloži zgolj preverbo poslov, ne pa tudi ugotavljanja oškodovanja družbe oziroma delničarjev.
razlaga spornih določil – skupni namen pogodbenikov
V skladu z določbo drugega odstavka 82. člena OZ se pri razlagi spornih določil pogodb ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določila razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Eden izmed načinov ugotavljanja skupnega namena pogodbenikov so lahko nesporna pogodbena določila.
sprememba upnika – vstop novega upnika v izvršilni postopek – prekinitev postopka – sklep o nadaljevanju postopka – sprememba sklepa o izvršbi – vmesni procesni sklep – sodniški pomočnik
Sklep o vstopu novega upnika po vložitvi predloga za izvršbo po vsebini pomeni subjektivno spremembo sklepa o izvršbi na upniški strani in je konstitutiven, zato po svoji pravni naravi ne pomeni zgolj vmesnega procesnega sklepa.
Pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika je treba zagotoviti dolžniku pravico do izjave.
ZIZ člen 15, 38, 38/2. ZPP člen 270, 270/1, 270/-14, 343, 343/4.
izvršba na nepremičnine – pristop k izvršbi – odlog izvršbe na predlog enega upnika – učinek odloga – navadni sosporniki – pravni interes za pritožbo zoper sklep o odlogu izvršbe – sklep o naložitvi predujma – sklep procesnega vodstva
Upniki iz vodilne in pristopnih zadev v nepremičninski izvršbi imajo položaj navadnih sospornikov in odlog izvršbe za enega od upnikov ne prepreči oprave izvršbe za drugega upnika.
Sklep o naložitvi predujma za delo cenilca je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe. Če zakon pritožbo izrecno izključuje, je pritožba nedovoljena, ne glede na nepravilni pravni pouk v izpodbijanem sklepu.
ZDen člen 5, 72, 73. ZNP člen 37. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 350, 365, 365-2.
denacionalizacijski postopek – predlog za odškodnino – (ne)odplačna pridobitev premoženja
V obravnavanem primeru je nesporno, da je pravna prednica predlagateljice nepremično premoženje, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, pridobila na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 22. 11. 1953, ki pomeni pravni posel iz 5. člena ZDen. Takšna pridobitev je neodplačna, saj je do nje prišlo ob podržavljenju, ko prodajalec – denacionalizacijski upravičenec ni svobodno in prostovoljno vstopil v pravno razmerje in sklenil pogodbo, pa čeprav je zato dobil določeno denarno odmeno.