DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084752
ZPP člen 67, 300.
pravica do stikov – sprememba odločitve o stikih – zvišanje preživnine – združitev pravd
Mladoletna otroka nastopata kot tožnika le v zadevi P 2916/2015-IV, A. A. pa nastopa kot predlagateljica v zadevi II N 127/2016 (glede vprašanja stikov med mladoletnima otrokoma in očetom). Združitev zadev ni mogoča, saj postopka ne tečeta pred istim sodiščem (300. člen ZPP), delegacija oziroma prenos pristojnosti po 67. členu ZPP pa v takšnih primerih tudi ne bi prišla v poštev.
PRAVO DRUŽB – FIRMSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – USTAVNO PRAVO
VSL0073783
URS člen 2, 155. ZGD-1 člen 6, 12, 12/2, 13, 17, 17-2, 19, 19/2, 21, 21/1, 23, 23/2. ZGD-1I člen 107. ZSReg člen 35a.
firma – načelo izključnosti – obvezne sestavine firme – fantazijski dodatek – presoja podobnosti fantazijskih dodatkov firm – beseda emporium – znamka – presoja podobnosti znamke in firme – varstvo firme – prepoved povratne veljave pravnih aktov (retroaktivnost) – dejavnost
Pri presoji podobnosti fantazijskih dodatkov firm je treba upoštevati, da je besedni jezik nujno omejen. V prvi vrsti že zato, ker od kasneje registriranih družb ni mogoče vedno pričakovati, da bodo kot obvezno sestavino iz 13. člena ZGD-1 uporabile neizgovorljive ali težko izgovorljive besede ali besedne zveze oziroma pojme brez vsakršnega vsebinskega pomena samo zato, da uporabljeni znaki niti na prvi pogled ne bi bili podobni že prej uporabljenim. Tako razumevanje bi vodilo v „monopolizacijo jezika“.
Pri presoji podobnosti znamke in firme je potrebno izhajati iz celostne presoje in ne le t. i. „dominatnega dela“ fantazijskega dodatka, za kar se zavzema pritožba. To pomeni, da zahtevku na podlagi 17. člena ZGD-1 ne more biti ugodeno že (zgolj) zato, ker se v kasnejši firmi kot ena od besed/besednih zvez pojavi prej registrirana znamka. Takšno mehanično razumevanje bi pripeljalo do nelogičnih in neživljenjskih rezultatov, saj bi bil v celoti zanemarjen ratio ureditve same, ki je v zagotavljanju zadostne distinktivnosti.
ZPP člen 246. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/1, 47, 47/2, 47/3.
nagrada za izvedensko delo - izjemno zahtevno mnenje - dodatno 50% povišanje ngrade - dodatne analiza kot materialni stroški povezani z izdelavo izvedenskega mnenja
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da se analiza insolventnosti tožeče stranke oziroma analiza in pregled starejših računovodskih izkazov nedelujočega podjetja ne more šteti kot dodatna analiza potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja. Prvi odstavek 246. člena ZPP določa, da izvedenec poda svoj izvid in mnenje. To pomeni, da je izvedensko delo praviloma sestavljeno iz dveh operacij, to je iz izvida in mnenja.
- Pregled poslovanja in analiza insolventnosti tožeče stranke je v obravnavani zadevi sestavni del izvedenskega mnenja, in sicer tisti del ki predstavlja izvid. To so dejstva, ugotovljena ob pregledu zadeve, in ki so bila upoštevana pri izdelavi mnenja.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12, 12/4. ZPP člen 7, 212.
pravna oseba – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – obstoj premoženja – možnost unovčenja premoženja – pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti – taksne olajšave – trditveno in dokazno breme – nedovoljene pritožbene novote
Vsak od tožencev ima določeno premoženje. S tem pa se izkažejo za neresnične njihove navedbe, da le-tega nimajo (posledično je jasno, da sodišče prve stopnje takšnim trditvam ni moglo slediti). Glede na to, da premoženje imajo, pa bi (skladno z ustaljeno sodno prakso) vsak od njih moral pojasniti, zakaj tega ne more unovčiti vsaj do višine sodne takse.
Taksne olajšave (torej (delna) oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse) pomenijo izjemo od splošnega pravila, da je sodno takso treba v celoti plačati takoj, ko nastane taksna obveznost. Trditveno in dokazno breme o tem, da stranka pogoje za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo izpolnjuje, je na njej sami.
Iz obrazložitve je razvidno, da bi prvi toženec takso lahko plačal predvsem iz opredmetenih sredstev, kratkoročnih poslovnih terjatev in zalog; drugi toženec iz dolgoročnih finančnih naložb; tretji toženec pa iz opredmetenih poslovnih sredstev, dolgoročnih finančnih naložb, kratkoročnih finančnih naložb ali kratkoročnih poslovnih terjatev. Dejstvo je, da je za unovčenje takšnega premoženja (zalog, terjatev, naložb) potreben določen čas. Iz samih zaključkov sodišča prve stopnje tako izhaja, da toženci sredstev za plačilo sodne takse dejansko ne morejo zagotoviti takoj.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – subjektivni pogoj – varščina kot pogoj za začasno odredbo – obstoj nevarnosti
Izpodbijanega sklepa ni mogoče uspešno utemeljiti na domnevi, da višje varščine upnik ne bo pripravljen plačati, saj je odločitev o plačilu s strani sodišča določene varščine v domeni upnika.
Sodna praksa v zvezi z obstojem nevarnosti pri izdaji začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve res stoji na stališču, da mora upnik pri izkazu subjektivnega pogoja zatrjevati in verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki meri na izigravanje upnika. Vendar pa lahko upnik s plačilom varščine doseže izdajo začasne odredbe tudi v primeru, da ni izkazal verjetnosti terjatve in verjetnega obstoja nevarnosti. V takem primeru dobi namreč dolžnik iz založene varščine na relativno enostaven način povrnjeno škodo, ki mu je nastala zaradi neutemeljene ali neupravičene začasne odredbe.
Tožeča stranka je zahtevala razveljavitev cele pogodbe in vseh njenih pravnih učinkov. Postavila je torej zahtevek na temelju prvega odstavka 95. člena OZ. Takšen zahtevek sicer stranka pravnega posla praviloma lahko uveljavlja. Mora pa postaviti ustrezne trditve glede obstoja predpostavk kakšnega izpodbojnostnega razloga, npr. bistvene zmote. Trditev glede obstoja kateregakoli izpodbojnostnega razloga po OZ pa tožeča stranka ni nikoli niti podala. Takšen zahtevek, kot ga je tožeča stranka torej postavila, je neutemeljen že zato, ker mu manjkajo trditve.
Z odstopom terjatve ni prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja tožeče stranke, ker je pogodba o odstopu terjatve pomenila le način izvršitve tega, kar je bilo že dogovorjeno v temeljni pogodbi.
ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 269.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – presoja dobrovernosti – zavrnitev dokaznega predloga – enakopravnost strank v dokaznem postopku – pravica do enakega varstva pravic
Če sodišče ne izvede dokaza, v obrazložitvi pa pojasni razloge, zaradi katerih je sprejelo takšno odločitev, gre za procesno kršitev nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in ne pa za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče mora pojasniti razloge za takšno odločitev, saj je v nasprotnem kršeno načelo kontradiktornosti.
sporazum o zavarovanju denarne terjatev z ustanovitvijo zastavne pravice na solastnem deležu nepremičnine – podpis pooblastila odvetniku – sklenitev sodne poravnave – sodna poravnava
Tožnica sicer ni podpisala kreditne pogodbe in ni podpisala izjave o lastništvu, vendar je kljub temu podpisala golo pooblastilo odvetniku, kar kaže na to, da je bila seznanjena z zadevo, sicer pooblastila ne bi podpisala.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084486
SPZ člen 24, 33. ZPP člen 155.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – posest – posest nad parkiriščem – etažni lastniki – soposestniki – parkirišče – potni stroški odvetnika – zastopanje po dveh odvetnikih – več odvetnikov
Tožeče stranke niso zatrjevale okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da se je spremenil način izvrševanja uporabe parkirišča zaradi zatrjevanega motilnega ravnanja toženih strank, zato niso upravičeni do posestnega varstva.
Stranka ima pravico do odvetnika, ni pa upravičena do dveh odvetnikov, saj gre v takšnem primeru za nepotrebne stroške.
regulacijska začasna odredba – sodno varstvo – društva – spori – predpostavke za izdajo začasne odredbe
Sodno varstvo člana društva je dopustno le zoper dokončne odločitve organov, potem ko je bilo pred tem izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka 13. člena ZDru-1, ki predvideva pritožbo zoper odločitev organa.
Odločba Komisije za pritožbe je torej tista dokončna odločitev, ki bi jo bilo v skladu s 14. členom ZDru-1 dopustno izpodbijati pred sodiščem iz razloga njene (ne)skladnosti z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom dolžnika. Če bi sodišče dopustilo sodno varstvo z izdajo regulacijske začasne odredbe z vsebino, kot jo predlaga upnik, bi prišlo do preskakovanja pravnih sredstev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0084505
OZ člen 3, 5, 7, 131. ZS člen 85, 88.
odškodninska odgovornost strokovnjaka do tretjih oseb – neposlovna odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti cenilca za cenitev, ki jo pri poslovni odločitvi uporabi tretja oseba – skrbnost dobrega strokovnjaka – sodni cenilec – kreditna pogodba – zavarovanje kredita s hipoteko
Škoda, ki je bila nekomu povzročena zaradi njegove odločitve, sprejete v razumnem zanašanju na nepravilno informacijo ali nasvet je pravno relevantna škoda, če je nasvet ali informacijo posredovala oseba pri opravljanju svojega poklica ali dejavnosti in je bilo mogoče razumno pričakovati, da je dajalec informacije oziroma nasveta vedel, da se bo prejemnik zanesel na nasvet ali informacijo pri sprejemanju odločitve takšne vrste, kot jo je sprejel.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084260
OZ člen 299, 299/2, 336, 336/1, 346, 352, 352/3. ZIZ člen 180, 267, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1. SPZ člen 154, 154/1, 154/2, 154/2-1. ZPP člen 357.
poslovna odškodninska odgovornost – mandatna pogodba – odvetnik – odgovornost odvetnika – posebni pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov – groba napaka odvetnika – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – Paulijanska tožba – predlog za izdajo začasne odredbe – prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnin – vpis v zemljiško knjigo – publicitetni učinek – nevložitev predloga za začasno odredbo – kdaj je mogoče izdati začasno odredbo – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – vpis hipoteke v zavarovanje terjatev drugih upnikov – ustavitev izvršbe po predlogu – plačilo terjatve – pogoji za prenehanje in izbris hipoteke – uspeh začasne odredbe – vzročna zveza – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – kdaj pride dolžnik v zamudo – zakonske zamudne obresti – prekoračitev tožbenega zahtevka – začetek teka zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnik izkazal pogoje za uspeh s predlogom za začasno odredbo. Pri tem je upravičeno upoštevalo, da za izdajo začasnih odredb zadoščajo verjetno izkazana dejstva, pa tudi naravo postopka, v katerem bi moral odvetnik predlagati začasno odredbo (Paulijanska tožba, s katero je tožnik uspel).
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080096
OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 66. ZPP člen 2, 339, 339/2, 339/2-14. ZDDV-1 člen 44, 44-2.
neupravičena pridobitev – solastnina – upravičenja solastnika – oddajanje dela solastne stvari v najem – neobstoj dogovora o uporabi in uživanju solastne stvari – najemnina – uživanje plodov solastne stvari – vezanost na tožbeni zahtevek – oprostitve DDV – druge oproščene dejavnosti – najem oziroma zakup nepremičnin
Solastnik ima upoštevaje 66. člen SPZ glede svojega idealnega deleža polna lastninska upravičenja in zato lahko z njim samostojno razpolaga, za kar ne potrebuje soglasja drugih solastnikov. To pa ne pomeni, da si sme solastnik, dokler solastna stvar ni razdeljena ali dokler ni dosežen dogovor o njeni uporabi in uživanju, sam lastiti plodove, ki jih prinaša določen del solastne nepremičnine, čeprav ta v naravi ustreza obsegu njegovega solastninskega deleža.
Uživanje plodov solastne stvari je samostojno upravičenje, ki izvira iz solastnine, zato ni pomembno, ali in kdaj sta tožnici zahtevali od toženk, da jima prepustita soposest in souporabo sporne nepremičnine.
ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 307, 328, 392, 393, 393/1.
dedni dogovor – zapisnik o dednem dogovoru – sodna poravnava – pomota v dednem dogovoru – vsebinska pomota – tožba za razveljavitev sodne poravnave
Pri tem, kar očita pritožnica, ne gre le za očitno pisno pomoto, pač pa za vsebinsko razliko, saj je zapis dogovora med dediči po vsebini deloma drugačen, kot ga je razumela oz. želela sama. Pritožnica je sicer očitno prepričana, da je dedni dogovor sklenila v zmoti, torej da take poravnave ne bi podpisala, če bi bila pozorna na zapisano. Ker pa ima dedni dogovor vse učinke sodne poravnave, je za njegovo izpodbijanje pravno sredstvo le posebna tožba za razveljavitev.
Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih določa, da se vsaka prejeta vloga opremi s časovnim žigom časa prejema, uporabniku pa se o času prejema posreduje tudi elektronsko potrdilo.
ZZK-1 člen 29, 40, 55, 59, 59/2, 60, 60/4, 61. SPZ člen 224, 241, 248.
užitek - konsolidacija - užitkar postane lastnik stvari - izbris vpisa - izbris užitka - pogoji za izbris - obveznost predložitve zemljiškoknjižnega dovolila
SPZ sicer izrecno določa, da je za izbris potrebna pisna izjava volje lastnika, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, le v primeru izbrisa stvarne služnosti, ki je prenehala zato, ker je ista oseba postala lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine, medtem ko določbe o načinu izbrisa osebne služnosti, ko pride do združitve lastnika in užitkarja v eni osebi, nima. Vendar pravna teorija tudi za te primere razlaga enako: da je potrebna za izbris užitka iz zemljiške knjige (po 248. členu SPZ se za osebno služnost stanovanja smiselno uporabljajo določila o užitku) enostranska izjava oziroma zemljiškoknjižno dovolilo za vpis izbrisa užitka iz zemljiške knjige. V obravnavani zadevi ne gre za primer, v zvezi s katerim bi pravila zemljiškoknjižnega prava izključevala obveznost predložitve listine, ki je podlaga vpisu (izbrisu).
ZD člen 213. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2. ZPP člen 328.
zapuščinski postopek – prekinitev postopka – napotitev na pravdo – verjetnejša pravica – vknjižba – skupno premoženje – zakonska domneva – nepravilna oznaka nepremičnine v izreku sklepa – oblikovanje tožbenega zahtevka – popravni sklep
Pravica dedinje, ki se opira na zemljiškoknjižno stanje, je verjetnejša od pravice dediča, ki se sklicuje na zakonsko domnevo, da je premoženje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje, na katerem imata zakonca delež vsak do ½.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086108
KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/4. ZKP člen 371, 371/2, 386.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost – ogrožanje varnosti pri delu – kršitev pravic obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – opustitev dolžnostnega ravnanja – odgovorna oseba za varnost pri delu – opustitev varovalnih ukrepov – dokazna ocena
Dokazna presoja okoliščin, ali je obdolženec kot odgovorna oseba za varnost pri delu opustil dolžnost zagotoviti potrebne varovalne ukrepe, ki naj bi preprečili padce (s strehe) pri delu na višini.
KZ-1 člen 20, 58, 58/3, 75, 75/5, 211, 211/1. KZ-1B člen 40. ZKP člen 100, 101, 102, 104, 105, 370, 371, 371/1, 371/1-11, 373, 374, 501. OZ člen 186,186/1.
kazniva dejanja zoper premoženje – goljufija – sostorilstvo – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena – ponavljanje zagovorov – protipravna premoženjska korist – delitev koristi med sostorilci – ugotavljanje deležev – odvzem premoženjske koristi – način odvzema premoženjske koristi – premoženjskopravni zahtevek – odločba o premoženjskopravnem zahtevku – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna (nerazdelna) odgovornost sostorilcev za plačilo
Kadar je kaznivo dejanje izvršeno v sostorilstvu, kot v obravnavani zadevi, sodišče ni dolžno raziskovati vprašanja, kako sta si sostorilca pridobljeno protipravno premoženjsko korist razdelila. Če gre za neposredno udeležbo več oseb, ki so tako v objektivnem kot v subjektivnem pomenu izvrševale zakonske znake kaznivega dejanja (ali pa odločilno prispevale k izvršitvi), ni bistveno, ali je neposredni prejemnik premoženjske koristi ena od njih, nekatere ali vse, niti kakšni so njihovi deleži pri delitvi koristi. Razumno in izkustveno je dopustno sklepati, da so s kaznivim dejanjem ali zaradi njega premoženjsko korist pridobili vsi sostorilci.
Sodišče prve stopnje je oškodovankin premoženjskopravni zahtevek v opredeljenem obsegu zakonito naložilo v solidarno (nerazdelno) plačilo obema obdolžencema, pri čemer se je pravilno oprlo na določilo prvega odstavka 186. člena Obligacijskega zakonika, po katerem za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno. Solidarna odškodninska odgovornost sostorilcev obstaja takrat, kadar so ti delovali s skupnim (istim) namenom povzročiti škodo.