OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00056179
ZZK-1 člen 40, 40/1.
vknjižba lastninske pravice - veljavnost vknjižbe - parkirni prostor - povezanost parkirnega prostora s stanovanjem
Pravni prednik tožeče stranke je 24. 9. 1986, preden je sklenil pogodbo s tožencem, s soinvestitorjem sklenil aneks št. 2/86, iz katerega sledi, da k stanovanjem, ki so zajeta v aneksu, pripadajo tudi parkirna mesta. Iz 1. člena sklenjenega aneksa sledi, da se nanaša na specifikacijo stanovanj, ki so navedena na hrbtni strani, kjer je navedeno tudi stanovanje toženca. Tudi pooblaščeni investitor je v dopisu 2. 2. 2001 potrdil, da so se stanovanja v objektu prodajala s pripadajočimi parkirnimi mesti kot funkcionalne enote k stanovanju, ker so bili takrat vsi investitorji dolžni upoštevati smernice za projektiranje in gradnjo stanovanjskih objektov v družbeno usmerjeni gradnji na območju ljubljanskih občin, ki so bile objavljene v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije št. 34/83. Tam je bilo določeno, da se pri rešitvah, kot so terasasti griči, kjer je promet speljan v posebnih kletnih dovozih, pripada vsakemu stanovanju praviloma tudi garaža oziroma garažni prostor. Tudi v sporazumu, ki ga je pravni prednik tožeče stranke sklenil skupaj s pooblaščenim investitorjem - sporazum o identifikaciji nepremičnin - stanovanj in parkirnih prostorov, sta pogodbeni stranki v II. točki ugotovili, da glede na sklenjeno soinvestitorsko pogodbo, aneks št. 1 in aneks št. 2 sporazumno ugotavljata, da k stanovanjem, ki so bila predmet soinvestitorske pogodbe, pripadajo parkirni prostori. S podpisom tega sporazuma je pravni prednik tožeče stranke priznal, da k stanovanju pripada tudi parkirno mesto. Sporazum je bil, kot sledi iz njegove vsebine, sklenjen prav zaradi odprave nejasnosti in se je sklepal za potrebe zemljiškoknjižne izvedbe. V tem sporazumu je bilo izdano tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na stanovanju in parkirnem mestu.
ZZZDR člen 12, 12/1. ZPP člen 8, 157, 161, 161/1, 161/3, 161/4, 337.
dedovanje – zunajzakonska skupnost – obstoj zunajzakonske skupnosti – življenjska skupnost – ekonomska skupnost – dokazna ocena – povrnitev stroškov – sosporniki
Za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji: med partnerjema mora obstajati življenjska skupnost moškega in ženske, ki mora trajati dalj časa, podane pa ne smejo biti okoliščine, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med partnerjema neveljavna. Življenjska skupnost partnerjev mora biti po vsebini enaka življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema, zadovoljevati mora čustvene, moralne in materialne potrebe partnerjev, poleg tega pa mora biti opazna navzven in zato izpolnjevati nekatere, za okolico dobro vidne pogoje, kot sta skupno bivanje in skupno gospodinjstvo oziroma ekonomska skupnost.
delitev nepremičnine – način delitve – civilna delitev – fizična delitev – zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje – inšpekcijski postopek
Inšpekcijski postopek ni razlog za prekinitev postopka za razdelitev nepremičnine, sodišče naj razdeli nepremičnino v stanju, v kakršnem je.
Prvenstveno pride v poštev fizična delitev stvari, nato delitev na način, da stvar pripade enemu solastniku, ki drugemu plača vrednost njegovega deleža, in šele nato možnost, da se opravi civilna delitev.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – plačilo takse za pritožbo – procesna predpostavka
Ker je plačilo sodne takse za pritožbo procesna predpostavka za obravnavanje dolžnikove pritožbe zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja, dolžnik pa le-te v danem roku ni plačal, je odločitev sodišča prve stopnje, da se njegova pritožba zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja šteje za umaknjeno, pravilna.
pošteno obravnavanje v pravdnem postopku – kršitev pravice do neposrednega izjavljanja – prošnja za preložitev obravnave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pošteno obravnavanje v pravdnem postopku pomeni predvsem dvoje: da bo sodišče stranko obravnavalo enakopravno glede na nasprotno stranko in da bo obema zagotovilo aktivno sodelovanje v postopku. Narava pravdnega postopka je takšna, da vsaka od pravdnih strank želi uveljaviti svoj nasprotujoč individualni interes, dolžnost sodišča pa je, da vse stranke obravnava pošteno, to pomeni, da mora biti vsaki stranki zagotovljena razumna možnost, da predstavi svoje argumente pod pogoji, ki je ne postavljajo v občutno slabši položaj nasproti drugi stranki. Prav to se je zgodilo v konkretnem primeru.
odškodninska odgovornost delodajalca – oddajanje delavca drugi pravni osebi – opredelitev delodajalca in delavca v obligacijskopravnem smislu – zmotna uporaba materialnega prava – procesno dokazno breme
V obligacijskem pravu s pojmom delodajalca in delavca po prvem odstavku 147. člena OZ ne gre razumeti strank pogodbe o zaposlitvi, saj OZ teh pojmov ne uporablja v smislu terminologije delovnega prava. Pojma delodajalca in delavca sta v kontekstu 147. člena OZ širša. Gre za subjekta razmerja, za katero je karakterističen položaj nadrejenosti in podrejenosti, pri čemer ni pomembno, ali je bil delavec pritegnjen k delu le za en dan ali trajno, prav tako tudi ni odločilno plačilo za delo. Za opredelitev pojma delavca in delodajalca v smislu navedene določbe pa tudi niso odločilne morebitne kršitve delovnopravne zakonodaje.
ZIZ člen 24, 24/4, 56a, 168, 168/3. ZD člen 142, 143, 143/2.
smrt dolžnika – prehod obveznosti – ločitev zapuščine – premoženje, iz katerega se lahko poplača ločitveni upnik – listina, primerna za vpis lastninske pravice – nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika
V primeru ločitve zapuščine je predmet, iz katerega se ločitveni upnik lahko poplača, le premoženje, ki sodi v zapuščino, ne pa tudi siceršnje dedičevo premoženje.
Zgolj ugotovitev, da dolžnici v zemljiški knjigi nista vpisani kot lastnici navedenih nepremičnin, ne zadošča za zaključek, da nadaljevanje izvršbe na ti dve nepremičnini zoper dolžnici ni dopustno. Če je lastninska pravica na nepremičnini v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, mora upnik predlogu za izvršbo priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, temu pa je upnik s predložitvijo sklepa o dedovanju zadostil.
Pacientu ni treba pojasnjevati vseh podrobnosti zdravniškega posega, temveč ga je treba informirati le na splošno. Zadošča, da je informiran toliko, da ve, v kaj naj bi dal privolitev. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je bila tožnica v konkretnem primeru pred operacijo seznanjena z možnostjo poškodbe živcev. Ker tožnica po ugotovitvah sodišča prve stopnje dodatnih vprašanj pred zdravstvenim posegom ni imela, je logičen zaključek sodbe, da ustna seznanitev pacienta s poškodbo konkretnih živcev (tj. ishiadičnega, femoralnega in peronealnega) ni bila potrebna.
Glede postavitve izvedenca finančne stroke že toženka sama navaja, da naj bi izvedenec iz poslovnih knjig ugotovil višino dolga (tako glede pobotov kot glede obrestovanja obresti). A z izvedenci se dokazujejo trditve strank. Nedopustno pa je predlaganje postavitve izvedenca, da bi le-ta ugotovil pravno relevantna dejstva (t. i. dokaz v informativne namene, to je izvedba dokaza, iz izvedbe katerega bi ena od pravdnih strank šele ugotovila pravno relevantna dejstva, da bi jih nato v postopku uveljavljala).
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0075843
ZIZ člen 15, 61. ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/5. ZGD-1 člen 32.
zastopanje družbe – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – podpis pravne osebe – nečitljiv podpis – nepopolna vloga – pozivni sklep – zavrženje ugovora
Vloge morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo, med drugim morajo obsegati tudi sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, le-ta vloga pa mora biti podpisana. Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo, ko je dolžnika pozvalo, naj ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, iz katerega zaradi nečitljivega podpisa ni bilo razvidno, ali je ugovor podpisal zakoniti zastopnik, torej ali je lastnoročno podpisan, pozvalo na ustrezno dopolnitev ter ga obenem opozorilo, da bo v nasprotnem primeru ugovor zavrglo.
določitev višine odškodnine po ZPVAS – agrarna skupnost – člani agrarne skupnosti – vrnitev premoženjskih pravic
Neutemeljena je pritožbena trditev, da bi sodišče prve stopnje moralo priznati tožnikom pravično odškodnino po dejanski vrednosti kmetijskega zemljišča, ker iz 10. člena ZPVAS izhaja, da oškodovanci lahko uveljavljajo odškodnino po splošnih odškodninskih predpisih. Odškodnina kot oblika vrnitve podržavljenega premoženja ni prava, klasična odškodnina, zato je sodišče prve stopnje z analogno uporabo določb, ki veljajo v ZDen in ZIKS, pravilno postopalo, ko je pri določitvi višino odškodnine upoštevalo podzakonske akte, ki se bili izdani na podlagi ZDen.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – postopek zaradi insolventnosti – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – plačilo sodne takse – posebna vrnitev v prejšnje stanje – pravočasnost plačila sodne takse – rok za plačilo sodne takse
V postopku zaradi insolventnosti vrnitve v prejšnje stanje res ni mogoče zahtevati. Ne glede na navedeno pa je glede presoje pravočasnosti plačila sodne takse potrebno upoštevati določbe ZST-1 kot specialne v postopku plačevanja sodnih taks.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079217
ZPP člen 325, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 133. SPZ člen 37, 73, 75, 76, 83.
obrazloženost sodbe – sodba brez razlogov – razlogi sodbe – dopolnilni sklep – sosedsko pravo – prepoved medsebojnega vznemirjanja – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – lastninska pravica
Da je sodba obrazložena, morajo biti ugotovljena (ali povzeta nesporna) pravno relevantna dejstva in izvedena subsumpcija materialnih pravil na ugotovljen dejanski stan.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083280
OZ člen 131, 164, 164/1, 164/2, 164/3, 164/4. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 286, 286/1, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost – povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – vzpostavitev prejšnjega stanja – trditveno in dokazno breme – priznana dejstva – ugovor zastaranja v pritožbi – prepozen ugovor zastaranja
Temeljno pravilo glede povrnitve premoženjske škode je, da je odgovorna oseba dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala in samo, če to ni mogoče (delno ali v celoti), je odgovorna oseba dolžna plačati ustrezno denarno odškodnino.
pravnomočnost – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva – ugovor – pravočasnost ugovora – pravilna vročitev stranki– dejanski prejem pisanja – dejanska seznanitev – vročitev fotokopije sklepa o izvršbi pri pregledu spisa
Odločba je lahko pravilno vročena šele po tem, ko je bila klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavljena, ugovorni rok pa pred tem ni mogel pričeti teči, niti sklep o izvršbi ni mogel pred tem postati pravnomočen.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi – pogoji za izdajo začasne odredbe – prikrajšanje nujnega deleža – verjetnost terjatve – stroški v zvezi z izdajo začasne odredbe
Glede na obseg ugotavljanja, ali je bil tožnikov nujni delež prikrajšan, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da verjetnost terjatve tožnika v tej fazi postopka ni izkazana, saj se je tožnik v predlogu zgolj skliceval na obstoj sodbe, ki je bila kasneje razveljavljena.
Pogoji za izdajo začasne odredbe morajo biti podani ves čas postopka, ne pa samo v trenutku izdaje sodbe.
Tožnica ni trdila, da bi med pravdnima strankama bila dogovorjena valorizacija izplačil oškodovancem, zato prvo sodišče ne bi smelo prisoditi tožnici tudi valorizacijskih obresti. Čistih denarnih obveznosti (brez dogovora strank) ni mogoče valorizirati.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – odložitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – AJPES – trditveno in dokazno breme – podatki – objava – javno objavljeni podatki – letno poročilo
Tožeča stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je ugotovitev sodišča prve stopnje zmotna, ker iz poslovnega izida na dan 31. 12. 2013 izhaja, da je imela bilančno izgubo v višini 174.659,00 EUR. Ugotovitev sodišča prve stopnje o višini bilančnega dobička temelji namreč na tistih računovodskih izkazih, ki so bili sodišču prve stopnje dostopni na dan odločanja o predlogu tožeče stranke (torej le za poslovno leto 2012).