nepravdni postopek – delitev solastnine – delitev nepremičnine, ki je predmet denacionalizacijskega postopka – prepoved razpolaganja z nepremičnino, glede katere obstaja dolžnost vrnitve v naravi – prekinitev nepravdnega postopka
Pri odločitvi o prekinitvi postopka delitve solastnine je sodišče pravilno upoštevalo določbo prvega odstavka 88. člena ZDen, po kateri z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve ter možnost, da bodo denacionalizacijski upravičenci, če bodo prejeli ustrezen solastninski delež na parceli, ki je predmet tega nepravdnega postopka, prikrajšani za pravico dokazovati svoj močnejši upravičen interes na delu oziroma delih parcele, ki jih želijo predlagatelja in nasprotna udeleženka.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11.
status zemljišča ob podržavljenju – komunalno opremljeno stavbno zemljišče – komunalno neopremljeno stavbno zemljišče – priklop na vodovodno omrežje
Za ugotovitev, ali je mogoče vsa podržavljena zemljišča komunalno opremiti brez večjih stroškov, niti ni potrebno dokazovanje z izvedencem, ampak lahko organ ali pa stranka pridobi podatke o komunalni opremljenosti od javnih podjetij, ki upravljajo z vodovodnim omrežjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0085895
ZDen člen 25, 72. ZOR člen 376, 376/1.
napaka v denacionalizacijskem postopku – odškodninski zahtevek – zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – seznanitev z nastankom škode – vračilo premoženja v naravi – obveznice SOD – pretrganje zastaralnega roka – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – odškodnina zaradi vrnitve v nadomestni obliki – odškodnina zaradi izgube nadomestila
Ker gre za odškodnino zaradi izgube nadomestil za uporabo, ki bi sicer kot uporabnina zapadala sukcesivno po mesecih vse do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ta zahtevek v celoti nedvomno še ni zastaral.
Škoda zaradi nemožnosti vračila v naravi je nastala že, ko vrnitev v naravi ni bila več pravno mogoča, saj od tega trenutka tožniki z uveljavljeno obliko denacionalizacije niso mogli uspeti. To se je zgodilo, ko je bilo lastninjenje obeh zavezancev, ki je vključevalo tudi sporni nepremičnini, končano. Ko so tožniki izvedeli za nemožnost vrnitve v naravi, si z vztrajanjem pri taki obliki vračanja niso mogli podaljševati zastaralnega roka in jim je moral biti znan in določljiv tudi obseg škode.
odškodnina za razlaščeno nepremičnino – kmetijsko zemljišče – interni akt Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS – vezanost na interni akt – določitev odškodnine – postopek za določitev odškodnine – vrednost nepremičnine
Ko med udeleženci ni dosežen sporazum o višini odškodnine, to določi sodišče. Sodišče o odškodnini odloči po zakonu in ni vezano na interne akte Sklada.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0060304
SZ člen 117, 117/5. ZDen člen 88. OZ člen 17, 17/1, 162. ZZPS člen 1, 1/2, 2, 2-3, 4, 4/1.
družbena lastnina – privatizacija stanovanj – zahteva za odkup stanovanja po Stanovanjskem zakonu – pravica do odkupa stanovanja – kontrahirna dolžnost – odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe – odškodnina zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti – nemožnost izpolnitve v času dolžniške zamude – prepoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih obstaja dolžnost vrnitve
V času tožnikove zahteve za sklenitev pogodbe ZDen res še ni veljal, veljal pa je Zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (ZZPS), ki je zaradi zavarovanja pravic prejšnjih lastnikov z drugim odstavkom 1. člena prepovedal promet z nepremičninami, s katerimi razpolagajo družbenopolitične skupnosti. Sodna praksa je kasneje sprejela razlago, da je glede na celotno besedilo zakona edina sprejemljiva razlaga ta, da je bilo razpolaganje prepovedano vsem družbenopravnim osebam, torej tudi toženki. Omenjeni 88. člen ZDen je torej dejansko le podaljšal veljavnost prepovedi prometa z nepremičninami, ki je bila sprejeta že z ZZPS.
STVARNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085076
ZTLR člen 28, 29, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 43/2, 269. ZPN člen 4, 5, 6. ZPP člen 214, 214/2.
vznemirjanje lastninske pravice – postavitev spornega zidu – protipraven poseg v lastninsko pravico – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobroverna posest – pravni naslov – domneva dobre vere – opravičljivost zmote o obsegu glede obsega nepremičnine – skrbnost pri preverjanju obsega nepremičnine – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – ugotovitev priznanih dejstev na pritožbeni stopnji
Posest je bila v smislu ZTLR zakonita, če je temeljila na veljavnem pravnem naslovu, ki je bil potreben za pridobitev lastninske pravice in če ni bila pridobljena s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja (prvi odstavek 72. člena ZTLR). Posest je bila dobroverna, če posestnik ni vedel ali ni moral vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova (drugi odstavek 72. člena ZTLR). Dobroverna in lastniška pa je posest (prvi odstavek 27. člena in 28. člen SPZ), če posestnik ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje; dobroverni lastniški posestnik je, kdor ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik. Biti mora torej v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik. Zmota je opravičljiva, ko posestnik utemeljeno meni, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice. Dobroverna lastniška posest je torej v bistvenih prvinah enaka dobroverni zakoniti posesti.
DENACIONALIZACIJA - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM0022940
SZ člen 8, 8/1, 12, 12/3, 13, 112, 117. ZLDS člen 1, 1/1, 1/3, 2, 2/1, 2/2, 5, 5/1. ZLNDL člen 1, 1/1, 5. ZPDS člen 2, 2/1, 2/3, 3, 3/1, 4, 4/1.
nastanek etažne lastnine - vir financiranja - enostranski pravni posel - skupni prostor večstanovanjskega objekta - denacionalizacija
Tako velja, da je lahko etažna lastnina nastala tudi na podlagi enostranskega pravnega posla, s tem, da je lastnik oziroma imetnik pravice razpolaganja na družbeni lastnini oziroma imetnik pravice uporabe stavbe, zgrajene na zemljišču v družbeni lastnini, takšno delitev opravil enostransko. Da pa so pretekla razmerja, torej tista, ki so nastala pred uveljavitvijo SZ, SZ-1 in SPZ, v celoti ostala v veljavi tudi po uveljavitvi teh predpisov, je razvidno bodisi iz njihovih določb (prehodne in končne določbe, na primer 266. in 270. člen SPZ) ali pa iz razlage.
denacionalizacija – agrarna skupnost – vračanje premoženja članom agrarne skupnosti – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe – prikrajšanje denacionalizacijskega upravičenca – trditvena podlaga – ugovor aktivne legitimacije
Ker so bile (tudi v tej smeri podane) tožničine trditve zadostne, je sodišče prve stopnje, ki jih je zmotno označilo za pomanjkljive (presplošne, nesklepčne), brez kakršnekoli ugovorne (trditvene) podlage, podane s strani toženke, ugotavljalo oziroma zaključilo (tudi), da tožnica povračila koristi ne terja glede vseh (z denacionalizacijskimi odločbami vrnjenih) nepremičnin, temveč le nekaterih.
DENACIONALIZACIJA – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085812
ZPVAS člen 8, 8/2, 8/5, 8/6. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 9, 173, 173/3. ZAgrS člen 48 – 53.
agrarna skupnost – vračanje premoženjskih pravic – premoženje agrarne skupnosti – dedovanje premoženja agrarne skupnosti – pozneje najdeno premoženje – vračanje v naravi – članstvo v agrarni skupnosti – pritožbene novote – dopustna pritožbena novota – pogoj nekrivde – nepravočasna pritožba – upoštevanje nepravočasne pritožbe
V ponovljenem sojenju se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do novih dejstev in dokazov v zvezi s članstvom dedičev v agrarni skupnosti, prav tako pa bo moralo preostale dediče seznaniti tudi z novo zakonsko ureditvijo ZAgrS, ki daje možnost dedovanja v naravi tudi dediču, ki ni član agrarne skupnosti, šele nato pa ponovno odločiti o zadevi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – STVARNO PRAVO
VSL0085039
ZDen člen 24, 26, 88, 88/1, 72. OZ člen 92. SPZ člen 66. ZLS člen 100. ZFPPIPP člen 22, 22/2, 279, 279/2, 299, 299/4, 299/5. ZPP člen 2, 7, 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 285.
prodajna pogodba – zakupna pogodba – ugotovitev ničnosti pogodbe – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – materialno procesno vodstvo – sprememba tožbe – postavitev novega zahtevka – izbrisna tožba – sprememba sodne prakse pri oblikovanju tožbenega predloga – prepoved razpolaganja z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije – razpolaganje – prenos lastninske pravice – obremenitev lastninske pravice z omejenimi stvarnimi pravicami – sklenitev zakupne pogodbe – pravica obligacijskega prava – pravni interes za ugotovitveno tožbo – stečajni postopek – izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku – zamuda prijave izločitvene pravice v stečajnem postopku
Prvi odstavek 88. člena ZDen določa prepoved razpolaganja z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve.
Ker ZDen ni opredelil pojma „razpolaganje“, ga je treba razlagati po splošnih pravilih civilnega prava, in sicer kot pravni promet z lastninsko pravico na stvari (odsvojitev oziroma prenos lastninske pravice na stvari) in kot obremenjevanje lastninske pravice z omejenimi stvarnimi pravicami (zastavna pravica, zemljiški dolg, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica – 2. člen SPZ).
nemožnost uporabe – zavezanec za vrnitev nepremičnine – odprti kop – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja – višina nadomestila – hipotetična najemnina – neto najemnina – trditvena podlaga – zastaranje – tek zastaralnega roka
V sodni praksi Vrhovnega sodišča je uveljavljeno stališče, da se nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe in upravljanja premoženja ugotavlja na podlagi hipotetične najemnine, ki je sicer odvisna od narave vrnjene nepremičnine in drugih okoliščin.
Res je sicer, da se po ustaljeni sodni praksi ugotavlja t.i. neto najemnina, vendar bi morala morebitne stroške, ki bi jih upravičenec imel z oddajanjem v najem in na račun katerih bi se morala tako ugotovljena najemnina zmanjšati, opredeljeno zatrjevati toženka in ne tožnice.
nemožnost uporabe nadomestnih nepremičnin – sporazum o vrnitvi nadomestnih nepremičnin – vrnitev odvzetih nepremičnin – sui generis odškodninski zahtevek – izročitev nadomestnih nepremičnin
Za razlikovanje položaja med upravičenci, ki v denacionalizacijskem postopku prejmejo odvzeto nepremičnino nazaj, in upravičenci, ki zaradi nezmožnosti vrnitve odvzete nepremičnine v naravi prejmejo nadomestna zemljišča, obstojijo razlike in zato utemeljeni razlogi, zaradi katerih prvim pripada odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe, drugim pa ne.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da se nepremičnine, dodeljene upravičencem, konkretizirajo šele v odločbi o denacionalizaciji, zaradi česar tožniki od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe ne bi mogli pridobivati nobenih koristi od nadomestnih zemljišč.
Položaj upravičencev, ki dobijo nadomestna zemljišča, je treba primerjati s položajem drugih upravičencev, ki prejmejo odškodnino (v kateri koli obliki pač), ne pa s tistimi, ki prejmejo odvzeto nepremičnino v naravi.
zaplemba premoženja – kazen zaplembe premoženja – razveljavitev kazni – vrnitev zaplenjenega premoženja – sodna pristojnost – zaplemba delnic – zaplemba družbe – podržavljenje na podlagi odloka – podržavljenje s kazensko sodbo – razveljavitev kazenske sodbe
Delničarji niso lastniki premoženja družbe, lastnica je družba sama. Lastnica tudi spornih nepremičnin, je bila tako lahko le družba. Podjetje in s tem nepremičnine so bile podržavljene na podlagi 1. in 2. točke prvega člena odloka AVNOJ – ex lege z dnem njegove uveljavitve (6. 2. 1945). Podržavljeno je bilo podjetje in ne premoženje fizične osebe. Ta pa je očitno formalno ostal imetnik vseh delnic podjetja. S sklepom Okrajnega ljudskega sodišča v Prevaljah z dne 10. 10. 1945 naj bi mu bilo podjetje „vrnjeno v last in posest“, kar bi lahko pomenilo le, da se je eventualno vzpostavilo prvotno stanje – nepremičnine so spet postale last podjetja in ne A. A., saj niso bile njegovo osebno premoženje (zato niso mogle biti vrnjene njemu osebno), njemu pa so bile lahko dodeljene le delnice (kolikor jih formalno ni obdržal že od prej), kot izkazanemu edinemu delničarju.
Odsotnost gradbenega in/ali uporabnega dovoljenja za stavbo ne ovira vzpostavitve etažne lastnine v postopku po ZVEtL. Tega ne ovira niti okoliščina, da v obravnavanem primeru ne gre za stanovanjsko stavbo, v kateri bi se nahajalo več stanovanj.
Izpodbijani sklep bi moral vsebovati razloge o tem, ali je v okoliščinah konkretnega primera glede nepremičnine s parc. št. 5/3 veljala navedena prepoved razpolaganja iz 88. člena ZDen in če je veljala, kakšen je pomen kršitve te prepovedi v okoliščinah konkretnega primera (vpliv kršitve prepovedi razpolaganja na veljavnost pravnega naslova, s katerim predlagatelj izkazuje upravičenost do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe).
Samo veljaven zavezovalni pravni posel je lahko podlaga za prenos lastninske pravice, zavezovalnega pravnega posla pa razpolagalni pravni posel (kar je zemljiškoknjižno dovolilo) ne more nadomestiti.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060356
OZ člen 160, 198, 299, 299/2. ZOR člen 219, 324, 324/2. ODZ paragraf 1319. ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 125, 150. ZPP člen 9, 286, 286/4, 286b, 286b/1.
porušenje zgradbe – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja – neupravičena pridobitev – višina koristi – neprofitna najemnina – upoštevanje hipotetičnih stroškov upravljanja in vzdrževanja – pobotni ugovor – sokrivda tožeče stranke za nastalo škodo – nujni stroški reševanja – zamuda dolžnika – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – ugovor zastaranja – načelo iskrenosti oziroma popolnosti – dolžnost stranke govoriti resnico – takojšnje grajanje procesnih kršitev
Pravilno je stališče prvega sodišča, da zgolj pravnomočen sklep o začasni odredbi o zavezančevi obveznosti prenesti upravičencu v začasno uporabo posamezne poslovne prostore in stanovanja še ne povzroči prenehanja pravice tožnikov do odškodnine oziroma do nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen. Za nastop takšne posledice je treba dokazati, da je bil poslovni prostor oziroma stanovanje res izročen v posest upravičencu. Z začasno odredbo se podržavljeno premoženje ni vrnilo upravičencu v last, zato sklep o začasni odredbi ne more imeti enakih učinkov kot pravnomočna odločba o denacionalizaciji.
Ni pomembno, ali je toženka tudi po 7. 12. 1991 z imetniki stanovanjske pravice sklepala najemne pogodbe za stanovanja za neprofitno najemnino. Bistveno je, kakšno korist bi tožniki lahko dosegli, če bi zgradbo lahko uporabljali oziroma upravljali. Iz ugotovitev prvega sodišča izhaja, da so stanovanja v zgradbi uporabljali imetniki stanovanjske pravice, zato bi jim bili tudi tožniki dolžni ta stanovanja oddajati za neprofitno najemnino (125. člen in 150. člen SZ). Prvo sodišče je zato pravilno upoštevalo neprofitno najemnino.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI
VSL0085829
ZD člen 131, 145, 145/1. ZZZDR člen 211. ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/2. OZ člen 190, 197. ZPP člen 151. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3.
upravnik – skrbnik za poseben primer – skrbnik zapuščine – skrbnik denacionalizacijskega premoženja – dedič denacionaliziranega premoženja – skupnost dedičev – zastopanje dedičev – pasivna legitimacija – stroški pravdnega postopka – nagrada za delo odvetnika – izdatek za drugega – neupravičena pridobitev
Pravni položaj skrbnika denacionaliziranega premoženja je v bistvu enak položaju začasnega skrbnika zapuščine po 131. členu Zakona o dedovanju, s to razliko, da ga ne postavi zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku, ampak organ denacionalizacijskega postopka v odločbi o denacionalizaciji, in to obligatorno, v vseh primerih denacionalizacije, če je upravičenec umrl, in ne samo v primerih, kadar je to potrebno, kot določa ZD.
Ne gre torej samo za začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja, ampak sploh za zastopanje dedičev – skrbnik zastopa prave dediče, tj. tiste osebe, ki bodo v sklepu o dedovanju denacionaliziranega premoženja ugotovljene kot dediči.
Skrbnik ne more kot materialnopravni zavezanec stopiti na mesto dedičev denacionalizacijskega upravičenca. V okviru pooblastil, ki mu jih daje 131. člen ZD, skrbnik zapuščine sicer lahko toži in je tožen, a zgolj v imenu dedičev.
Nezakonito bi bilo, da bi odvetniku priznali nagrado za delo v primerih, ko je storitev opravil zase. Strošek za nagrado mu je mogoče priznati le takrat, ko pravno svetuje, zastopa in zagovarja druge (tj. stranke).
denacionalizacija – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe – prikrajšanje denacionalizacijskega upravičenca – višina koristi – uporabnina – najemnina – odbitek davka – zastaranje – sprememba tožbe – privilegirana sprememba tožbe – postavitev novega izvedenca
Pritožba zmotno meni, da bi bilo treba pri določanju višine odmene upoštevati tudi davčne obveznosti. Odločitev sodišča, ki ne upošteva odbitka davščin, je v skladu z novejšo sodno prakso. Glede upoštevanja davkov, ki bi bremenili upravičenca, je v novejši sodni praksi razčiščeno, da gre za razmerje med upravičencem in državo, kar povsem jasno izhaja iz odločb Vrhovnega sodišča RS.
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2.
odvzem premoženja – zaplemba premoženja – vrnitev zaplenjenega premoženja – odprava krivic – odvzem premoženja s sodbo vojaškega sodišča – odlok AVNOJ – prehod premoženja v državno last
Sodišče prve stopnje je relevantne odločbe in vpise ocenilo ter zaključilo, da je premoženje, ki je predmet tega postopka, prešlo v državno last (že) na podlagi 1. oziroma 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ, to je že 6. 2. 1945. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča to izhaja iz Odločbe Okrajne zaplembene komisije v Kranju z dne 26. 2. 1946, kar pomeni, da upravičenec v trenutku izdaje sodbe vojaškega sodišča z dne 22. 8. 1945 ni bil več lastnik spornega premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0071267
ZFPPIPP člen 248. ZDen člen 24, 67. ZZZDR člen 211. OZ člen 198, 255, 351. ZD člen 131.
zahtevek dedičev denacionalizacijskega upravičenca – najemna pogodba med denacionalizacijskim zavezancem (najemodajalcem) in tožencem (najemnikom) – pristop skrbnice za poseben primer k sklenjeni najemni pogodbi – stečaj najemnika – neodpoved najemne pogodbe – neizpolnitev pogojev za paulijansko tožbo – skrbnik za poseben primer po ZDen – začasni skrbnik zapuščine – višina najemnine – zastaranje terjatve za plačilo zakupnine
Sodišče prve stopnje je štelo, da je po „prenehanju najemne pogodbe“, to je od 23. 11. 2012 (stečaj) do avgusta 2014, ko je tožena stranka prodala svojih 5/6 nepremičnine, zahtevek utemeljen po 198. členu OZ oziroma da je tožena stranka obogatena. Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da ima pritožba prav, ko opozarja na 248. člen ZFPPIPP. Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni dolžnik pravico odpovedati najemne in zakupne pogodbe, ki jih je sklenil pred začetkom stečajnega postopka z enomesečnim odpovednim rokom.