na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sodba in sklep II Cp 1882/2016 - napaka v denacionalizacijskem postopku – odškodninski zahtevek – zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – seznanitev z nastankom škode – vra...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
5.10.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba in sklep II Cp 1882/2016
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0085895
SENAT, SODNIK
Polona Marjetič Zemljič (preds.), Katarina Marolt Kuret (poroč.), mag. Matej Čujovič
INSTITUT VSRS
napaka v denacionalizacijskem postopku – odškodninski zahtevek – zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – seznanitev z nastankom škode – vračilo premoženja v naravi – obveznice SOD – pretrganje zastaralnega roka – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin – odškodnina zaradi vrnitve v nadomestni obliki – odškodnina zaradi izgube nadomestila
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
IZREK
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba vmesna sodba tako spremeni, da se tožbeni zahtevek:
„1. Ugotovi se, da terjatev pok. A. A., umrle dne ... 1973, v višini 1,947.255,85 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2014 dalje proti toženi stranki Republiki Sloveniji predstavlja del zapuščinske mase po pok. A. A. v zapuščinski zadevi, ki se vodi pod opr. št. D I D 608/2002 Okrajnega sodišča v Ljubljani.
2. Tožena stranka Republika Slovenija je dolžna plačati skupnosti dedičev po pok. A. A., umrli dne ... 1973, ki jo sestavljajo ..., in dediči, ki so odstopili svoj dedni delež B. B., torej ... in ..., ki je odstopila svoj dedni delež v korist C. C., ter ... ter D. D., ki so sprejeli vsak svoj dedni delež po pok. A. A., nato pa ga odstopili v korist dediča E. E., znesek 1,947.255,85 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2014 dalje do plačila, v roku 15 dni po izdaji sodbe sodišča prve stopnje pod izvršbo“
zavrne.
II. V preostalem delu se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
„1. Ugotovi se, da terjatev pok. A. A., umrle dne ... 1973, v višini 1,947.255,85 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2014 dalje proti toženi stranki Republiki Sloveniji predstavlja del zapuščinske mase po pok. A. A. v zapuščinski zadevi, ki se vodi pod opr. št. D I D 608/2002 Okrajnega sodišča v Ljubljani.
2. Tožena stranka Republika Slovenija je dolžna plačati skupnosti dedičev po pok. A. A., umrli dne ... 1973, ki jo sestavljajo ..., in dediči, ki so odstopili svoj dedni delež B. B., torej ... in ..., ki je odstopila svoj dedni delež v korist C. C., ter ... ter D. D., ki so sprejeli vsak svoj dedni delež po pok. A. A., nato pa ga odstopili v korist dediča E. E., znesek 1,947.255,85 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2014 dalje do plačila, v roku 15 dni po izdaji sodbe sodišča prve stopnje pod izvršbo“
zavrne.
II. V preostalem delu se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Ker gre za odškodnino zaradi izgube nadomestil za uporabo, ki bi sicer kot uporabnina zapadala sukcesivno po mesecih vse do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, ta zahtevek v celoti nedvomno še ni zastaral.
Škoda zaradi nemožnosti vračila v naravi je nastala že, ko vrnitev v naravi ni bila več pravno mogoča, saj od tega trenutka tožniki z uveljavljeno obliko denacionalizacije niso mogli uspeti. To se je zgodilo, ko je bilo lastninjenje obeh zavezancev, ki je vključevalo tudi sporni nepremičnini, končano. Ko so tožniki izvedeli za nemožnost vrnitve v naravi, si z vztrajanjem pri taki obliki vračanja niso mogli podaljševati zastaralnega roka in jim je moral biti znan in določljiv tudi obseg škode.
Škoda zaradi nemožnosti vračila v naravi je nastala že, ko vrnitev v naravi ni bila več pravno mogoča, saj od tega trenutka tožniki z uveljavljeno obliko denacionalizacije niso mogli uspeti. To se je zgodilo, ko je bilo lastninjenje obeh zavezancev, ki je vključevalo tudi sporni nepremičnini, končano. Ko so tožniki izvedeli za nemožnost vrnitve v naravi, si z vztrajanjem pri taki obliki vračanja niso mogli podaljševati zastaralnega roka in jim je moral biti znan in določljiv tudi obseg škode.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.