STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00035708
ZPP člen 343, 343/4, 360, 360/1, 366. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 341. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/7. ZST-1 tarifna številka 5122.
stečajni postopek - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - izločitveni upnik - vložitev pritožbe - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - ponoven ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljenost ugovora - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker je pritožnik zoper zadevni plačilni nalog za plačilo sodne takse že vložil ugovor in z isto vlogo predlagal oprostitev plačila sodnih taks, o čemer je sodišče že odločilo, njegov ponovni ugovor in predlog za oprostitev plačila sodnih taks nista dovoljena.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - nadomestno dejanje - odstranitev ograje - primerno sredstvo zavarovanja - način izvršbe - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku
V konkretnem primeru gre za opravilo, ki ga ni mogoče šteti kot nenadomestno obveznost (odstranitev ograje in kolov), pač pa to lahko opravi tudi kdo drug, in se v takem primeru odpravi izvršba skladno z določbami 225. člena ZIZ. Takega predloga tožeča stranka ni podala, ni torej predlagala primernega sredstva zavarovanja ter je zato predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen.
ZVEtL-1 člen 12, 42, 42/1, 43, 43/1, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4.. ZTLR člen 12.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - občinski prostorski akti - pravica do uporabe - prenos pravice uporabe na stavbnem zemljišču - funkcionalno zemljišče k stavbi - preiskovalno načelo
Pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču je delila premoženjskopravno usodo stavbe in se je prenašala le skupaj s pravico na stavbi oziroma njenem posameznem delu.
Ker vpis te pravice v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven, je ključno vprašanje, kdo je imel ob uveljavitvi ZLNDL (v letu 1997) dejansko oziroma učinkovito nastalo pravico uporabe na stavbnem zemljišču.
Ker se je pravica lahko pridobila tudi izvenknjižno, pritožnik ne more uspeti s svojimi navedbami, da je bistvenega pomena stanje v zemljiški knjigi.
Odločilen je obseg tega zemljišča v času, ko je lastnik stavbe (stanovanja) pridobil lastninsko pravico na pripadajočem zemljišču.
spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog
Toženec s pritožbo izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, kar je glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP nedopustno, zato se pritožbeno sodišče glede teh pritožbenih trditev ne opredeljuje. Pojasnjuje pa, da ni odločilno, ali je tožnica pred vložitvijo tožbe poslala tožencu opomin na plačilo terjatev, saj je toženec terjatvam v pravdnem postopku ugovarjal.
Razlog relativnosti pravnih razmerij in okoliščina, da materialno pravo v primerih podizvajalske pogodbe ne pozna regresnih zahtevkov do podizvajalca, ni razlog za zavrnitev stranske intervencije. Morebitna ugoditev tožbenemu zahtevku v predmetnem sporu bi namreč lahko predstavljala podlago za vzpostavitev obveznosti predlagatelja stranske intervencije nasproti toženi stranki.
Iz položaja stranske intervencije izhaja, da je intervenientov namen v pravdi med "tujima" strankama, da prepreči potencialno neugoden lastni pravni položaj do stranke, ki se ji je v intervencijski pravdi pridružil, na način, da si prizadeva za njen uspeh.
postopek v sporu majhne vrednosti - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - prepozno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - navedbe na prvem naroku za glavno obravnavo
V postopku v sporih majhne vrednosti mora toženec navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). V pripravljalni vlogi lahko toženec nato odgovori le na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi (četrti odstavek 452. člena ZPP). To pomeni, da toženec na naroku za glavno obravnavo ne more navajati dejstev in predlagati dokazov. Neodločilne so zato pritožbene navedbe toženca, da je na naroku podal navedbe o povrnitvi stroškov za izgradnjo optičnega omrežja s strani tožeče stranke.
izpodbijanje oporoke - oporočna sposobnost - zmožnost razsojanja - grožnja in sila - imenovanje novega izvedenca - trditveno in dokazno breme - dokazni predlog
ZPP restriktivno pristopa k možnosti imenovanja novega izvedenca. Predpostavka za postavitev novega izvedenca je ocena sodišča, da je mnenje izvedenca protislovno, pomanjkljivo oziroma nepravilno in se te pomanjkljivosti (nepravilnosti) ne da odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca.
Dokazni predlog ene stranke ne vključuje dokaznega predloga druge stranke, kar pomeni, da se tožnica ne more sklicevati na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni sledilo dokaznemu predlogu toženk.
gospodarski spor majhne vrednosti - procesnopravno relevantna dejstva - nesporno ugotovljena dejstva - sodna taksa za pritožbo - neplačana sodna taksa - domneva umika pritožbe - pravnomočnost sklepa - ponovna pritožba zoper sodbo - nedovoljena pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožnica z obravnavano pritožbo ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, iz katerih izhaja, da se je tožena stranka zoper sodbo z dne 5. 7. 2019 pritožila, da je bila s plačilnim nalogom pozvana k plačilu sodne takse za pritožbo in da kljub temu, da je bila v plačilnem nalogu opozorjena na posledice neplačila sodne takse, le-te ni plačala. Prav tako v pritožbi ne navaja, da je zoper izdani plačilni nalog ugovarjala, niti da je zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse in da je sodišče prve stopnje njenemu ugovoru ali predlogu ugodilo. Upoštevajoč vse zgoraj navedeno se zaključek sodišča prve stopnje, oprt na tretji odstavek 105.a člena ZPP, po katerem se šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, izkaže kot pravilen.
Skladno z določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP je pritožba zoper isto sodbo, ki jo je pritožnica skupaj s pritožbo zoper zadevni sklep ponovno podala 17. 2. 2020, nedovoljena, poleg tega pa je vložena po preteku pritožbenega roka zoper sodbo, ki jo je tožena stranka prejela 4. 9. 2019, zato jo je pritožbeno sodišče po pooblastilu iz prvega odstavka 346. člena ZPP zavrglo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse, ne v celoti niti delno, zato je v tem obsegu pritožba neutemeljena. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je treba pri odločanju o predlogu za obročno odplačevanje plačila sodne takse v primerih, ko sicer pogoji za oprostitev plačila sodne takse (v celoti ali delno) niso izpolnjeni, upoštevati vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnosti toženca za takojšnje plačilo sodne takse.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.. ZPP člen 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - trditveno in dokazno breme
Eventuelno prepričanje sodišča, da odpovedi iz razloga nesposobnosti ni potrebno obravnavati po vsebini, ker je sodišče ugotovilo nezakonitost odpovedi že iz razloga, da tožena stranka ni konkretizirala obdolžitve, kar pa je ena od zakonskih zahtev, v okviru pravice do zagovora, ne odvezuje sodišča obveznosti, da izvede dokaz, s katerim tožena stranka želi dokazati ravno nasprotno. Drugačno stališče pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki stranki jemlje možnost obravnavanja pred sodiščem. Poleg tega pa ni nepomembno, da tožnik niti ni trdil, da mu tožena stranka zagovora ni omogočila oziroma, da se ni mogel ustrezno zagovarjati, ker tožena stranka v obdolžitvi ni navedla konkretnega ravnanja tožnika, s katerim se tožniku očita nesposobnost.
Pritožbeno sodišče se ne strinja z materialno pravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da je razlog nesposobnosti v pisni obdolžitvi vsebinsko prazen in zato tožnik, na podlagi take obdolžitve, ni mogel vedeti, katerih del in nalog ne opravlja v skladu s pričakovanimi delovnimi rezultati oziroma pravočasno, strokovno in kvalitetno. Iz zakonske opredelitve izhaja povezava med nedoseganjem pričakovanih delovnih rezultatov in nestrokovnim in nekvalitetnim delom, kar pa ne pomeni, da bi moral delodajalec že v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda iz razloga nesposobnosti izrecno opredeliti in utemeljiti, da je bilo ugotovljeno nedoseganje rezultatov posledica nepravočasnega in nestrokovnega ali nekvalitetnega dela. V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti je delavec tisti, ki lahko zatrjuje, da nedoseganje rezultatov ni posledica navedenih okoliščin, temveč drugih dejstev oziroma upravičenih razlogov in ob takšnem zatrjevanju preide dokazno breme za redno odpoved na stran delodajalca.
stiki - stiki med očetom in otrokom - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - začasna odredba - spremenjene okoliščine
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da prekinitev prestajanja kazni, ki je posledica epidemije in ki ne bo dolgotrajna, sama po sebi ni razlog za nenadno občutno povečanje stikov in da predlagatelj ni navedel drugih okoliščin, ki bi utemeljevale sklep, da bo deček ogrožen, če ne bo nemudoma povečan obseg stikov, če ne bodo določeni stiki s prenočevanjem in če ne bo spremenjen kraj predaje.
Pritožba neutemeljeno navaja, da je toženka kršila določbi 31. in 32. člena ZDR-1. Po 8. alineji prvega odstavka 31. člena ZDR-1 mora pogodba o zaposlitvi vsebovati določilo o znesku osnovne plače v EUR, ki delavcu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih drugih plačilih. Ta določba je v celoti upoštevana v tožničini pogodbi o zaposlitvi in ni v nasprotju z določbo 32. člena ZDR-1, ki določa, da se uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe, če je določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca. Dogovor o uskladitvi višine plač, tudi če bi imel naravo kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta delodajalca, ne določata višje plače tožnice v vtoževanem obdobju, saj se nanašata le na leto 2012, tožnica pa tudi ni navedla nobene druge podlage, ki bi v spornem obdobju drugače določala višino njene plače (oziroma izhodiščne plače), kot je določena v pogodbi o zaposlitvi.
sprememba tožbe - nova tožba - samostojna tožba - posebna pritožba
S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli, je bilo že odločeno o toženčevem spremenjenem tožbenem predlogu. Če sodišče ne dovoli spremembe tožbe, nadaljuje z obravnavanjem prvotno postavljenega zahtevka. Zoper sklep o nedovoljeni spremembi tožbe je dopustna posebna pritožba. Toženec in tožnik imata možnost, da v primeru, ko sprememba tožbe ni dovoljena, vložita novo tožbo. Te odločitve namesto njiju ne more sprejeti sodišče prve stopnje na lastno iniciativo (tako, da spremembo tožbe obravnava kot samostojno tožbo).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40, 49.. ZPIZ-2 člen 18.
izvedensko mnenje - nagrada
Sodišče je sodnemu izvedencu skladno z določbami Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih priznalo nagrado za študij spisa v višini 153,00 EUR (37. člen Pravilnika), za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja v višini 230,00 EUR (40. člen Pravilnika) in za pisno izdelavo odgovorov na pripombe tožene stranke 102,00 EUR (40. člen Pravilnika) ter materialne stroške v višini 15,00 EUR (49. člen Pravilnika), tako da nagrada in stroški znašajo skupaj 500,00 EUR.
sprememba stikov - ukinitev stikov - stiki pod nadzorom - stiki otroka s starimi starši - časovna omejenost ukrepa - varstvo koristi otroka - spremenjene okoliščine - sum spolne zlorabe - izvrševanje stikov z otrokom - telefonski stiki z otrokom
Kljub zavrženju kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost v škodo deklice je treba do pridobitve zanesljivih dokazov, ki bi izključevali (ali potrjevali) navedeni sum, v največji možni meri izključiti potencialno ogrožajoče okoliščine.
Pri izvrševanju stikov – bodisi osebnih bodisi po telefonu – je ključnega pomena sodelovanje med udeležencema, vzajemna podpora njunim ravnanjem, uvid v dekličine potrebe in zmožnost prilagajanja okoliščinam, ki jih prinaša vsakodnevno življenje.
ZUJIK člen 42, 42/1.. ZDR-1 člen 48, 203.. ZDSS-1 člen 19, 53, 53/2.. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 4, 4/3.
kolektivni delovni spor - izključitev javnosti - sindikalna dejavnost - sklic sveta delavcev
Predlagatelj v ugotovitvenem delu predloga nasprotnemu udeležencu očita kršitev tretjega odstavka 4. člena Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPK), ker je bilo sindikalnemu predstavniku vabilo in gradivo na skupno izredno sejo sveta zavoda in strokovnega sveta zavoda, sklicano spornega dne, posredovano šele na izrecni poziv sindikalnega predstavnika dva dni pred sejo. Pravilno je stališče, da nasprotni udeleženec ni kršil navedene določbe KPK, ne glede na to, da je vabilo in gradivo posredoval šele pozneje na izrecni poziv sindikalnega predstavnika.
Pravilna je presoja, da nasprotni udeleženec ni onemogočil sindikalnemu predstavniku predlagatelja pristopa na sejo. Predsednik sveta je v neformalnem razgovoru sindikalnemu predstavniku povedal, da bo predlagal zaprtje oziroma izključitev javnosti seje. O omejitvi (izključitvi) javnosti seje predsednik sveta zavoda sam ni pristojen odločiti. Ker sindikalni predstavnik sploh ni pristopil na skupno izredno sejo sveta zavoda in strokovnega sveta zavoda spornega dne, mu nasprotni udeleženec ni onemogočil prisotnosti na tej seji. Zato ni podana kršitev tretjega odstavka 4. člena KPK.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL00035932
URS člen 14, 14/2, 22, 23, 33, 60. ZASP člen 81, 156. ZKUASP člen 44, 44/5, 45, 53. OZ člen 193, 336, 336/1. ZPP člen 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 358, 358-5.
avtorski honorar - nadomestilo za uporabo glasbe - retransmisija glasbenih del v TV programih - določitev tarife za uporabo avtorskih del - višina nadomestila - pristojnost sodišča - pravica do sodnega varstva - pravna praznina - običajni honorar - pravna varnost - neenaka obravnava zavezancev za plačilo nadomestila - neupravičena uporaba - obogatitveni zahtevek - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - zakonske zamudne obresti - nastanek zamude - sodna praksa - načelo pravne enakosti - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - prekoračitev trditvene podlage
Pritožbeno izpodbijanje načina določitve običajnega honorarja za kabelsko retransmisijo glasbenih del ni utemeljeno, saj se je Vrhovno sodišče RS oprlo na Pravilnik Zavoda AIPA o delitvi nadomestil zaradi uporabe analogije pri urejanju podobnih primerov in v izogib arbitrarnosti, pri tem pa je upoštevalo tudi pogodbeno dogovorjeno razmerje med avdiovizualnimi in glasbenimi deli v Memorandumu.
Ustaljena sodna praksa je zavzela stališče, da je licenčna analogija v primeru kabelske retransmisije glasbe v radijskih programih uporabljiva, ker se v primeru radijskih programov stanje na področju kolektivnega upravljanja ni spremenilo.
V primeru terjatve z obogatitveno pravno naravo je s prehodom koristi opredeljen trenutek, ko lahko tožnik uveljavlja zahtevek. Čeprav je višina nadomestila obračunana na mesečna časovna obdobja, ne gre za občasno terjatev, pri kateri bi bil prehod koristi (in s tem trenutek, ko lahko tožnik uveljavlja zahtevek) vezan na mesečno obdobje.
nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje
Predlagatelj je na poziv sodišča odgovoril, vendar znova z nerazumljivo vlogo, saj iz nje ne izhaja, kaj želi od sodišča doseči. Odločitev prvostopnega sodišča, da takšno vlogo in popravo zavrže, je glede na navedeno skladna s četrtim odstavkom 108. člena ZPP.
preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - psihično stanje - občutek ogroženosti - strah
Zatrjevani negativni občutki (strah), ki jih doživlja predlagateljica ob srečevanju na obravnavah ter poziv nasprotnega udeleženca za izročitev ključev skupnega stanovanja ne predstavlja takega ravnanja, ki bi bilo opredeljeno kot nasilje v družini po določilih ZPND. Nasprotni udeleženec ima vso pravico po sodni poti urejati skupno premoženje, ki ga ima s predlagateljico. Če se predlagateljica nasprotnega udeleženca boji in ne želi izpovedovati v njegovi prisotnosti, bo zato poskrbljeno v konkretnem sodnem postopku, ne predstavlja pa to utemeljenega razloga za podaljševanje izrečenih ukrepov po ZPND.