odločba o kazenski sankciji - denarna kazen - določena kazen - enotna kazen - izrek enotne kazni - kršitev kazenskega zakona
Sodišče prve stopnje obtožencu za kaznivo dejanje pod točko I/2 ni določilo denarne kazni, kljub temu pa je nato le-to izreklo v enotni kazni, s tem pa je prekršilo pravila o steku kaznivih dejanj po prvem odstavku 53. člena KZ-1 in posledično z odločbo o kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (5. točka 372. člena ZKP). Denarna kazen se zato iz razloga, ker ni bila določena pri posameznem kaznivem dejanju, temveč izrečena zgolj v enotni kazni, obtožencu ne izreče.
dokazi - pravna oseba - skrbnost dobrega gospodarstvenika - špedicija
Zmotno je pritožbeno stališče, da sodišče prve stopnje ni imelo dokazne podlage za zaključke, da je vtoževani račun bil izstavljen za špedicijski posel, dogovorjen med sedaj pravdnima strankama, ker da tožeča stranka ni predložila e-mail korespondence v zvezi za naročanjem sedaj vtoževane storitve s strani tožene stranke in da bi zgolj ta dokazna listina bila dokaz glede obstoja pasivne legitimacije tožene stranke.
Vsi dokazi, ki jih stranke predlagajo, imajo za ugotavljanje dejanskega stanja sporne zadeve enako težo in ni možna njihova vnaprejšnja hierarhija glede na pomembnosti dokazov, kar pomeni, da so listinski dokazi enake teže kot dokazi z zaslišanjem strank in prič. Če nekaterih dopuščenih dokazov sodišče prve stopnje ne more izvesti brez svoje krivde, mora posledice nositi stranka, ki je te dokaze predlagala, pa ni poskrbela da bi dejansko lahko bili izvedeni. Sodišče prve stopnje v takšnih okoliščinah dejansko stanje ugotavlja na podlagi dokazov, ki jih je bilo mogoče izvesti.
Tožena stranka je gospodarski subjekt in kot takšen se od njega pri poslovanju zahteva posebna skrbnost (prvi odstavek 6. člena OZ), kar pa v konkretnem primeru pomeni, da mora točno vedeti, katere posle je sklepala s tožečo stranko in zakaj jih je plačevala, navedba, da je bila zgolj v dobri veri, da je posel opravljen zanjo, pa ne vzdrži resne presoje v smislu skrbnosti dobrega gospodarstvenika.
spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog
Pritožbeno sodišče glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP ni upoštevalo pritožbenih trditev, s katerimi toženka izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče se zato ne opredeljuje do trditev toženke, da ni sklenila zavarovalne pogodbe s tožnico, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da zavarovalna polica, ki sta jo podpisali pravdni stranki, potrjuje njuno pogodbeno razmerje.
stečajni postopek - prodaja dolžnikovega premoženja - sklep o prodaji - prodaja terjatve - cenitev - upniški odbor - sklepčnost upniškega odbora - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - istočasno začet in zaključen stečajni postopek
Pri terjatvah gre za specifično premoženje, ki ima že izraženo denarno vrednost, zato posebna ocena vrednosti ni potrebna.
Višje sodišče nima pomislekov glede načina prodaje – z javno dražbo z zviševanjem izklicne cene. Vsebinsko gre za prvo prodajo po pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo pritožniku naloženo, da stečajnemu dolžniku plača navedeno terjatev, pritožnik pa s svojimi navedbami ni vzbudil dvoma v te razloge. Seveda je mogoče, da terjatev za to ceno ne bo prodana. Vendar pa je taka situacija predvidena tudi v zakonu, in sicer v četrtem odstavku 331. člena ZFPPIPP.
Pritožnik se upira prenosu premoženja na upnike po 374. členu ZFPPIPP, način prodaje in izklicna cena pa naj bi kazala na to, da se želi terjatev prenesti na upnike, ne pa prodati. Dejstvo je, da se tu odloča o sklepu o prodaji, ne pa o prenosu premoženja na upnike. Zato ni pomembno, kako bi oziroma bo prenos premoženja vplival na poplačilo upnikov; o tem se bo presojalo, ko in če bo sodišče odločalo o prenosu po 374. členu ZFPPIPP. Tudi če bo prodaja po izpodbijanem sklepu neuspešna, pa to še ne pomeni, da bo terjatev avtomatično prenesena na upnike. Vsekakor pa je tudi prenos premoženja po 374. členu ZFPPIPP legitimen, saj je kot način poplačila upnikov določen v samem zakonu.
V obravnavani zadevi je bil upniški odbor sicer oblikovan, vendar pa ima trenutno le dva člana, kar vse je izčrpno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Pravilno je tudi njegovo stališče, da upniški odbor sploh ni sklepčen, saj se ga v nobenem primeru ne morejo udeležiti trije člani (primerjaj 90. člen ZFPPIPP). Stanje je torej trenutno tako, kot da upniški odbor sploh ne bi bil oblikovan, zato njegovega mnenja niti ni mogoče pridobiti.
Razlog relativnosti pravnih razmerij in okoliščina, da materialno pravo v primerih podizvajalske pogodbe ne pozna regresnih zahtevkov do podizvajalca, ni razlog za zavrnitev stranske intervencije. Morebitna ugoditev tožbenemu zahtevku v predmetnem sporu bi namreč lahko predstavljala podlago za vzpostavitev obveznosti predlagatelja stranske intervencije nasproti toženi stranki.
Iz položaja stranske intervencije izhaja, da je intervenientov namen v pravdi med "tujima" strankama, da prepreči potencialno neugoden lastni pravni položaj do stranke, ki se ji je v intervencijski pravdi pridružil, na način, da si prizadeva za njen uspeh.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40, 49.. ZPIZ-2 člen 18.
izvedensko mnenje - nagrada
Sodišče je sodnemu izvedencu skladno z določbami Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih priznalo nagrado za študij spisa v višini 153,00 EUR (37. člen Pravilnika), za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja v višini 230,00 EUR (40. člen Pravilnika) in za pisno izdelavo odgovorov na pripombe tožene stranke 102,00 EUR (40. člen Pravilnika) ter materialne stroške v višini 15,00 EUR (49. člen Pravilnika), tako da nagrada in stroški znašajo skupaj 500,00 EUR.
ZPP člen 80, 82, 82/2, 82/2-1. ZNP-1 člen 6, 6/2, 48, 48/2.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - začasni zastopnik - procesna sposobnost - izvedensko mnenje - izvedensko mnenje iz drugega postopka
Sodišče je lahko uporabilo mnenje, ki ga je izvedenec podal v drugem postopku, ker je ocenilo, da lahko le tako pravočasno zavaruje korist prvega nasprotnega udeleženca, ki zaradi težav v duševnem zdravju ni sposoben sam skrbeti za svoje pravice in interese (drugi odstavek 48. člena v zvezi z drugim odstavkom 6. člena ZNP-1, ki se v postopkih, ki potekajo po ZPND, smiselno uporablja).
postopek v sporu majhne vrednosti - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - prepozno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - navedbe na prvem naroku za glavno obravnavo
V postopku v sporih majhne vrednosti mora toženec navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). V pripravljalni vlogi lahko toženec nato odgovori le na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi (četrti odstavek 452. člena ZPP). To pomeni, da toženec na naroku za glavno obravnavo ne more navajati dejstev in predlagati dokazov. Neodločilne so zato pritožbene navedbe toženca, da je na naroku podal navedbe o povrnitvi stroškov za izgradnjo optičnega omrežja s strani tožeče stranke.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse, ne v celoti niti delno, zato je v tem obsegu pritožba neutemeljena. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je treba pri odločanju o predlogu za obročno odplačevanje plačila sodne takse v primerih, ko sicer pogoji za oprostitev plačila sodne takse (v celoti ali delno) niso izpolnjeni, upoštevati vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnosti toženca za takojšnje plačilo sodne takse.
sprememba stikov - ukinitev stikov - stiki pod nadzorom - stiki otroka s starimi starši - časovna omejenost ukrepa - varstvo koristi otroka - spremenjene okoliščine - sum spolne zlorabe - izvrševanje stikov z otrokom - telefonski stiki z otrokom
Kljub zavrženju kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost v škodo deklice je treba do pridobitve zanesljivih dokazov, ki bi izključevali (ali potrjevali) navedeni sum, v največji možni meri izključiti potencialno ogrožajoče okoliščine.
Pri izvrševanju stikov – bodisi osebnih bodisi po telefonu – je ključnega pomena sodelovanje med udeležencema, vzajemna podpora njunim ravnanjem, uvid v dekličine potrebe in zmožnost prilagajanja okoliščinam, ki jih prinaša vsakodnevno življenje.
stvarna pristojnost - delovni spor - gospodarski spor - pogodba o poslovnem sodelovanju - ničnost
V delu tožbe, v katerem tožnik zahteva ugotovitev, da so nične pogodbe o poslovnem sodelovanju oziroma pogodbe o opravljanju storitev z vsemi aneksi, sklenjene med toženkami, ne gre za individualni delovni spor v smislu določbe točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, saj ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, niti ne gre za spor v smislu določbe točke c) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, saj ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, oziroma ne gre za nobenega izmed drugih sporov po prvem odstavku 5. člena ZDSS-1.
Tožnik uveljavlja, da bi mu morala tožena stranka za leto 2019 priznati dodatni letni dopust z upoštevanjem pogoja iz tretjega odstavka 159. člena ZDR-1, po katerem je do treh dodatnih dni letnega dopusta upravičen delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke. Vendar ne upošteva, da je ZDDO v členih 34 do 40 v celoti uredil vprašanje odmere letnega dopusta, zaradi česar ni mogoče delno uporabiti določb ZDDO, delno pa določb ZDR-1. Tudi 203. člen ZJU določa, da z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, prenehajo (med drugim) veljati določbe II. poglavja ZDDO, razen 34. do 42. člena, ki veljajo do nove ureditve s kolektivno pogodbo.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da do nove ureditve s kolektivno pogodbo ni prišlo in da mlajši splošni zakon (ZDR-1) razveljavlja starejši specialni zakon (ZDDO). Zanj velja 4. člen Aneksa št. 2 h Kolektivni pogodbi za policiste. Po tej določbi se za določitev letnega dopusta za policiste še naprej uporablja ZDDO, razen prve alineje prvega odstavka 38. člena in drugega odstavka 38. člena zakona. S spremembo ZDDO (Ur. l. RS, št. 8/2020) je do dodatnih petih dni letnega dopusta upravičen tudi delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke. Vendar pa se ta ureditev uporablja pri odmeri letnega dopusta za koledarsko leto 2020, na pravilnost odmere za leto 2019 pa ne vpliva. Zato je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037439
ZDR člen 156.. ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. Pravilnik o določitvi določenih vprašanj delovno pravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske napotenih na mednarodne operacije ali misije člen 8.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Tožnica je na proste dni opravljala podporne naloge kot pomoč dežurnemu, poleg tega se je vsak dan, torej tudi na prosti dan, udeležila obveznega sestanka. V zvezi s tem je tožnica podala zadostno trditveno podlago na prvem naroku za glavno obravnavo, torej pravočasno, pri čemer že iz dejstva, da je bil sestanek obvezen in da ga je sklical tožničin nadrejeni izhaja, da je predstavljal nalogo, ki je posegla v tožničino pravico do tedenskega počitka. Da je bil sestanek le "neformalno podajanje konkretnih zadolžitev za naslednji dan" oziroma da se je zahtevalo le "golo in kratko informacijo", so pritožbene navedbe, ki nimajo podlage v ugotovljenih dejstvih.
Sodišče prve stopnje je ob pravilno ugotovljenih nalogah, ki jih je tožnica na proste dni opravljala in ki so ji bile odrejene, utemeljeno v pretežni meri ugodilo njenemu zahtevku za plačilo odškodnine za neizrabljeni tedenski počitek.
Z neizvajanjem stikov je bila največja škoda povzročena otrokom, katerih se ne sme obremenjevati s konflikti med staršema. Toženčevo valjenje krivde za neizvrševanje stikov na prvo sodišče je neutemeljeno in zgolj potrjuje ugotovitev izvedenke, da je toženec v ospredje postavljal svoje želje, ne pa potrebe otrok.
nepremičninsko posredovanje - provizija za nepremičninsko posredovanje - pogodba o nepremičninskem posredovanju - posredovanje pri prodaji nepremičnine - plačilo za posredovanje - splošni pogoji - prevzem izpolnitve - načelo proste presoje dokazov - dokazna vrednost dokazov - listinski dokaz
Skladno z načelom proste dokazne ocene veljavna zakonodaja ne pozna dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev, vendar pa se v konkretnih primerih lahko izkaže, da dokazna vrednost vseh dokazov ni enaka. Tako je lahko na primer listinski dokaz v razmerju do izpovedb strank in/ali prič deloma zanesljivejši.
odločitev o pravdnih stroških - priglasitev stroškov - pravočasna priglasitev stroškov - nagrada za pritožbo
Stranka je res na poziv sodišča prve stopnje priglasila pravdne stroške tako, kot je sodišče prve stopnje odmerilo v izpodbijanem delu sklepa (primerjaj priglasitev na list. št. 23 in obrazložitev). Vendar je v odgovoru na tožbo priglasila 600 točk, DDV in 2 % za odgovor na tožbo. Takšna priglasitev, ki je bila dana do konca postopka na prvi stopnji, je pravočasna, zato jo je treba upoštevati.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - datum - podpis
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom je urejeno v 81. členu ZDR-1. Drugi odstavek 81. člena ZDR-1 določa, da je sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, ničen. Bistvena sestavina sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi je datum prenehanja delovnega razmerja.
Za presojo, ali je tožniku delovno razmerje pri tožencu zakonito prenehalo na podlagi sporazuma oziroma ali je ta sporazum veljaven (veljavno sklenjen - ali ga je tožnik s takšno vsebino sklenil), ni bistveno le, ali je podpis na sporazumu tožnikov (kar je edino presojalo sodišče prve stopnje), ampak tudi, kdaj je bil sporazum sklenjen in na kateri datum je bilo dogovorjeno prenehanje delovnega razmerja.
ZVNDN člen 106a, 106a/6.. ZUJF člen 164, 164/1, 164/3, 166, 247, 247/2.. ZDR-1 člen 130, 130/2, 151.. Evropska socialna listina (1995) člen 2.. ZDR člen 150, 150/3.
regres za prehrano - nočno delo
V skladu s sedmim odstavkom 2. člena Evropske socialne listine (spremenjene) – MESL morajo države pogodbenice delavcem, ki delajo ponoči, zagotavljati posebne ugodnosti. Po tretjem odstavku 150. člena ZDR (oziroma sedaj veljavnem 151. členu ZDR-1) mora delodajalec zagotoviti nočnim delavcem ustrezno prehrano med delom. Že ZDR-1 upošteva dejstvo, da si delavec ponoči težko priskrbi malico, zato delodajalcu nalaga, da delavcu omogoči ustrezno prehrano med delom. Skladno s šestim odstavkom 106.a člena ZVNDN pa je javnim uslužbencem na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo delo v izmenah ali turnusu, priznan dodatek za prehrano v odstotkih glede na višino, ki se je znižala z uveljavitvijo 166. člena ZUJF od 31. 5. 2012 dalje. Po tem datumu je tožnik upravičen do manjšega zneska iz naslova povračila stroškov prehrane za nočno delo, s čimer je zadoščeno tudi namenu ZUJF, to je zmanjšanju izdatkov proračunov. Navedeno pomeni, da se tudi po 31. 5. 2012 uporablja šesti odstavek 106. a člena ZVNDN in da je pravilna presoja sodišča prve stopnje v zvezi z navedenim vprašanjem ter na tej podlagi sprejeta odločitev. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, ki se zavzema za nasprotno stališče in za zavrnitev tožbenega zahtevka.
ZZZDR člen 12, 105, 105/2, 105/3, 105/4, 106, 106/3, 106/4, 130. ZPP člen 365, 365-3, 416.
sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki - potrditev sporazuma - dokazilo o svetovalnem razgovoru - predložitev dokazila - fikcija umika predloga - zakonska podlaga
Ker sta se starša že sporazumela o varstvu in vzgoji otroka, stikih in preživnini, zaradi česar sta tudi predlagala, da sodišče v nepravdnem postopku o tem izda sklep, ni zakonske podlage, da bi morala predlagatelja k sporazumu predložiti dokazilo o svetovalnem razgovoru.