Odgovornost banke za neodobrene plačilne transakcije je stroga in pretežno objektivizirana. Svoje odgovornosti se lahko razbremeni, če dokaže, da uporabnik zaradi hude malomarnosti ni izpolnil ene ali več svojih obveznosti v zvezi s plačilnim instrumentom. Huda malomarnost pomeni ravnanje, ki ne upošteva niti tistega, kar bi v dani situaciji upošteval vsakdo. Okoliščina, da je bila pametna kartica vstavljena v čitalec, preden se je vklopil monitor ali zagnala spletna banka, ne zadosti niti kriterijem za lahko malomarnost.
Ker je zoper četrto in peto toženo stranko že bila izdana pravnomočna ugodilna sodba, bi jo sodišče moralo povzeti v izreku te sodbe, ker gre za solidarne zavezance.
Škoda tožeče stranke je nastala zaradi kaznivega dejanja petega toženca. Okoliščina, da druga toženka ni izpolnila svojih obveznosti po ZPPDFT, ne more biti neposreden vzrok škode tožeče stranke niti na podlagi teorije adekvatne vzročnosti niti na podlagi teorije o ratio legis vzročnosti. Opustitev obveznosti, ki jih ima po ZPPDFT banka, redoma oz. praviloma ne more pripeljati do oškodovanja družb, ki so oškodovane s kaznivim dejanjem tatvine. Namen ZPPDFT ni v varstvu oškodovancev tatvin. Namen zakona je v preprečevanju pranja denarja kot kompleksnejšega družbenega pojava mednarodnih razsežnosti, ki v prvi vrsti škodi predvsem finančnim sistemom držav.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00035708
ZPP člen 343, 343/4, 360, 360/1, 366. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 341. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/7. ZST-1 tarifna številka 5122.
stečajni postopek - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - izločitveni upnik - vložitev pritožbe - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - ponoven ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljenost ugovora - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Ker je pritožnik zoper zadevni plačilni nalog za plačilo sodne takse že vložil ugovor in z isto vlogo predlagal oprostitev plačila sodnih taks, o čemer je sodišče že odločilo, njegov ponovni ugovor in predlog za oprostitev plačila sodnih taks nista dovoljena.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - nadomestno dejanje - odstranitev ograje - primerno sredstvo zavarovanja - način izvršbe - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku
V konkretnem primeru gre za opravilo, ki ga ni mogoče šteti kot nenadomestno obveznost (odstranitev ograje in kolov), pač pa to lahko opravi tudi kdo drug, in se v takem primeru odpravi izvršba skladno z določbami 225. člena ZIZ. Takega predloga tožeča stranka ni podala, ni torej predlagala primernega sredstva zavarovanja ter je zato predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen.
spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog
Toženec s pritožbo izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, kar je glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP nedopustno, zato se pritožbeno sodišče glede teh pritožbenih trditev ne opredeljuje. Pojasnjuje pa, da ni odločilno, ali je tožnica pred vložitvijo tožbe poslala tožencu opomin na plačilo terjatev, saj je toženec terjatvam v pravdnem postopku ugovarjal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00038446
OZ člen 131, 131/1, 965.. ZCes-1 člen 15.. ZPP člen 302.
odškodninski zahtevek - padec na ledu - obstoj škodnega dogodka - protipravnost ravnanja - opustitev dolžnosti vzdrževanja javne poti - javna pohodna površina - posredno izvedeni dokazi z zaslišanjem prič in strank
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da zgolj sama opustitev vzdrževanja še ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost toženk oziroma ne predstavlja avtomatično tudi opustitve dolžnega ravnanja in s tem nedopustno ravnanje kot predpostavko odškodninske terjatve. Potrebno je presoditi ali pot na delu, kjer je tožnica padla še ustreza standardom normalne pohodne površine ter ali je poškodovani del poti bistveno odstopal od preostale pohodne površine, kar bi terjalo dodatno ukrepanje toženk oziroma upravljalca pohodne površine. Poškodovani del poti je tako vsekakor odstopal od standarda normalne pohodne površine in bistveno odstopal od preostale pohodne površine. Tako je vzrok za padec tožnice mogoče iskati v povezanosti obeh okoliščin - neustrezne pohodne površine kot tudi neustreznega čiščenja slednje, glede na dejstvo.
prekinitev postopka zaradi smrti stranke - nadaljevanje postopka - dedičev prevzem pravdnega postopka
V skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP se postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke, nadaljuje, ko ga dedič prevzame ali ko ga sodnik povabi, da to stori.
ZUJIK člen 42, 42/1.. ZDR-1 člen 48, 203.. ZDSS-1 člen 19, 53, 53/2.. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 4, 4/3.
kolektivni delovni spor - izključitev javnosti - sindikalna dejavnost - sklic sveta delavcev
Predlagatelj v ugotovitvenem delu predloga nasprotnemu udeležencu očita kršitev tretjega odstavka 4. člena Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPK), ker je bilo sindikalnemu predstavniku vabilo in gradivo na skupno izredno sejo sveta zavoda in strokovnega sveta zavoda, sklicano spornega dne, posredovano šele na izrecni poziv sindikalnega predstavnika dva dni pred sejo. Pravilno je stališče, da nasprotni udeleženec ni kršil navedene določbe KPK, ne glede na to, da je vabilo in gradivo posredoval šele pozneje na izrecni poziv sindikalnega predstavnika.
Pravilna je presoja, da nasprotni udeleženec ni onemogočil sindikalnemu predstavniku predlagatelja pristopa na sejo. Predsednik sveta je v neformalnem razgovoru sindikalnemu predstavniku povedal, da bo predlagal zaprtje oziroma izključitev javnosti seje. O omejitvi (izključitvi) javnosti seje predsednik sveta zavoda sam ni pristojen odločiti. Ker sindikalni predstavnik sploh ni pristopil na skupno izredno sejo sveta zavoda in strokovnega sveta zavoda spornega dne, mu nasprotni udeleženec ni onemogočil prisotnosti na tej seji. Zato ni podana kršitev tretjega odstavka 4. člena KPK.
izpodbijanje oporoke - oporočna sposobnost - zmožnost razsojanja - grožnja in sila - imenovanje novega izvedenca - trditveno in dokazno breme - dokazni predlog
ZPP restriktivno pristopa k možnosti imenovanja novega izvedenca. Predpostavka za postavitev novega izvedenca je ocena sodišča, da je mnenje izvedenca protislovno, pomanjkljivo oziroma nepravilno in se te pomanjkljivosti (nepravilnosti) ne da odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca.
Dokazni predlog ene stranke ne vključuje dokaznega predloga druge stranke, kar pomeni, da se tožnica ne more sklicevati na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni sledilo dokaznemu predlogu toženk.
postopek v sporu majhne vrednosti - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - prepozno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - navedbe na prvem naroku za glavno obravnavo
V postopku v sporih majhne vrednosti mora toženec navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v odgovoru na tožbo (451. člen ZPP). V pripravljalni vlogi lahko toženec nato odgovori le na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi (četrti odstavek 452. člena ZPP). To pomeni, da toženec na naroku za glavno obravnavo ne more navajati dejstev in predlagati dokazov. Neodločilne so zato pritožbene navedbe toženca, da je na naroku podal navedbe o povrnitvi stroškov za izgradnjo optičnega omrežja s strani tožeče stranke.
ZVNDN člen 106a, 106a/6.. ZUJF člen 164, 164/1, 164/3, 166, 247, 247/2.. ZDR-1 člen 130, 130/2, 151.. Evropska socialna listina (1995) člen 2.. ZDR člen 150, 150/3.
regres za prehrano - nočno delo
V skladu s sedmim odstavkom 2. člena Evropske socialne listine (spremenjene) – MESL morajo države pogodbenice delavcem, ki delajo ponoči, zagotavljati posebne ugodnosti. Po tretjem odstavku 150. člena ZDR (oziroma sedaj veljavnem 151. členu ZDR-1) mora delodajalec zagotoviti nočnim delavcem ustrezno prehrano med delom. Že ZDR-1 upošteva dejstvo, da si delavec ponoči težko priskrbi malico, zato delodajalcu nalaga, da delavcu omogoči ustrezno prehrano med delom. Skladno s šestim odstavkom 106.a člena ZVNDN pa je javnim uslužbencem na področju zaščite in reševanja, ki opravljajo delo v izmenah ali turnusu, priznan dodatek za prehrano v odstotkih glede na višino, ki se je znižala z uveljavitvijo 166. člena ZUJF od 31. 5. 2012 dalje. Po tem datumu je tožnik upravičen do manjšega zneska iz naslova povračila stroškov prehrane za nočno delo, s čimer je zadoščeno tudi namenu ZUJF, to je zmanjšanju izdatkov proračunov. Navedeno pomeni, da se tudi po 31. 5. 2012 uporablja šesti odstavek 106. a člena ZVNDN in da je pravilna presoja sodišča prve stopnje v zvezi z navedenim vprašanjem ter na tej podlagi sprejeta odločitev. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, ki se zavzema za nasprotno stališče in za zavrnitev tožbenega zahtevka.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse, ne v celoti niti delno, zato je v tem obsegu pritožba neutemeljena. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je treba pri odločanju o predlogu za obročno odplačevanje plačila sodne takse v primerih, ko sicer pogoji za oprostitev plačila sodne takse (v celoti ali delno) niso izpolnjeni, upoštevati vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnosti toženca za takojšnje plačilo sodne takse.
stvarna pristojnost - delovni spor - gospodarski spor - pogodba o poslovnem sodelovanju - ničnost
V delu tožbe, v katerem tožnik zahteva ugotovitev, da so nične pogodbe o poslovnem sodelovanju oziroma pogodbe o opravljanju storitev z vsemi aneksi, sklenjene med toženkami, ne gre za individualni delovni spor v smislu določbe točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, saj ne gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, niti ne gre za spor v smislu določbe točke c) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, saj ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, oziroma ne gre za nobenega izmed drugih sporov po prvem odstavku 5. člena ZDSS-1.
gospodarski spor majhne vrednosti - procesnopravno relevantna dejstva - nesporno ugotovljena dejstva - sodna taksa za pritožbo - neplačana sodna taksa - domneva umika pritožbe - pravnomočnost sklepa - ponovna pritožba zoper sodbo - nedovoljena pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožnica z obravnavano pritožbo ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, iz katerih izhaja, da se je tožena stranka zoper sodbo z dne 5. 7. 2019 pritožila, da je bila s plačilnim nalogom pozvana k plačilu sodne takse za pritožbo in da kljub temu, da je bila v plačilnem nalogu opozorjena na posledice neplačila sodne takse, le-te ni plačala. Prav tako v pritožbi ne navaja, da je zoper izdani plačilni nalog ugovarjala, niti da je zaprosila za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse in da je sodišče prve stopnje njenemu ugovoru ali predlogu ugodilo. Upoštevajoč vse zgoraj navedeno se zaključek sodišča prve stopnje, oprt na tretji odstavek 105.a člena ZPP, po katerem se šteje, da je vloga umaknjena, če sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, izkaže kot pravilen.
Skladno z določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP je pritožba zoper isto sodbo, ki jo je pritožnica skupaj s pritožbo zoper zadevni sklep ponovno podala 17. 2. 2020, nedovoljena, poleg tega pa je vložena po preteku pritožbenega roka zoper sodbo, ki jo je tožena stranka prejela 4. 9. 2019, zato jo je pritožbeno sodišče po pooblastilu iz prvega odstavka 346. člena ZPP zavrglo.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-14, 343a, 343a/1.
zamudni sklep - motenje posesti - razširitev tožbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev vloge - nevložitev odgovora na tožbo - opozorilo na pravne posledice - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nadomestni sklep - odprava bistvene kršitve postopka
Tožencu sta bili tožba in razširitev tožbe pravilno vročeni v odgovor. Bistveno je, da je bil toženec že ob vročitvi tožbe opozorjen, da bo sodišče izdalo odločbo, s katero bo ugodilo tožbenemu zahtevku (zamudni sklep), če na tožbo ne bo odgovoril v roku 8 dni. Ob vročitvi razširitve tožbe prvo sodišče zato ni bilo dolžno znova opozarjati toženca, da bo izdalo odločbo, s katero bo ugodeno tožbenemu zahtevku tudi v razširjenem delu, če na razširitev tožbe ne bo odgovoril v 8 dneh.
ZZZDR člen 12, 105, 105/2, 105/3, 105/4, 106, 106/3, 106/4, 130. ZPP člen 365, 365-3, 416.
sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki - potrditev sporazuma - dokazilo o svetovalnem razgovoru - predložitev dokazila - fikcija umika predloga - zakonska podlaga
Ker sta se starša že sporazumela o varstvu in vzgoji otroka, stikih in preživnini, zaradi česar sta tudi predlagala, da sodišče v nepravdnem postopku o tem izda sklep, ni zakonske podlage, da bi morala predlagatelja k sporazumu predložiti dokazilo o svetovalnem razgovoru.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037439
ZDR člen 156.. ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. Pravilnik o določitvi določenih vprašanj delovno pravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske napotenih na mednarodne operacije ali misije člen 8.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Tožnica je na proste dni opravljala podporne naloge kot pomoč dežurnemu, poleg tega se je vsak dan, torej tudi na prosti dan, udeležila obveznega sestanka. V zvezi s tem je tožnica podala zadostno trditveno podlago na prvem naroku za glavno obravnavo, torej pravočasno, pri čemer že iz dejstva, da je bil sestanek obvezen in da ga je sklical tožničin nadrejeni izhaja, da je predstavljal nalogo, ki je posegla v tožničino pravico do tedenskega počitka. Da je bil sestanek le "neformalno podajanje konkretnih zadolžitev za naslednji dan" oziroma da se je zahtevalo le "golo in kratko informacijo", so pritožbene navedbe, ki nimajo podlage v ugotovljenih dejstvih.
Sodišče prve stopnje je ob pravilno ugotovljenih nalogah, ki jih je tožnica na proste dni opravljala in ki so ji bile odrejene, utemeljeno v pretežni meri ugodilo njenemu zahtevku za plačilo odškodnine za neizrabljeni tedenski počitek.
Z neizvajanjem stikov je bila največja škoda povzročena otrokom, katerih se ne sme obremenjevati s konflikti med staršema. Toženčevo valjenje krivde za neizvrševanje stikov na prvo sodišče je neutemeljeno in zgolj potrjuje ugotovitev izvedenke, da je toženec v ospredje postavljal svoje želje, ne pa potrebe otrok.
sprememba stikov - ukinitev stikov - stiki pod nadzorom - stiki otroka s starimi starši - časovna omejenost ukrepa - varstvo koristi otroka - spremenjene okoliščine - sum spolne zlorabe - izvrševanje stikov z otrokom - telefonski stiki z otrokom
Kljub zavrženju kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost v škodo deklice je treba do pridobitve zanesljivih dokazov, ki bi izključevali (ali potrjevali) navedeni sum, v največji možni meri izključiti potencialno ogrožajoče okoliščine.
Pri izvrševanju stikov – bodisi osebnih bodisi po telefonu – je ključnega pomena sodelovanje med udeležencema, vzajemna podpora njunim ravnanjem, uvid v dekličine potrebe in zmožnost prilagajanja okoliščinam, ki jih prinaša vsakodnevno življenje.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - majhno sodišče
Ob okoliščini, da se kazenski sodniki z oškodovanko redno srečujejo na glavnih obravnavah in da se z njo družijo na uradnih dogodkih, je višje sodišče zlasti upoštevalo, da je Okrajno sodišče v A majhno sodišče, zaradi česar lahko tesna (kolegialna) razmerja med zaposlenimi v pravosodju resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti. Nepristranskost in neodvisnost sodišča morata namreč biti razvidni tudi navzven.
Tožnik uveljavlja, da bi mu morala tožena stranka za leto 2019 priznati dodatni letni dopust z upoštevanjem pogoja iz tretjega odstavka 159. člena ZDR-1, po katerem je do treh dodatnih dni letnega dopusta upravičen delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke. Vendar ne upošteva, da je ZDDO v členih 34 do 40 v celoti uredil vprašanje odmere letnega dopusta, zaradi česar ni mogoče delno uporabiti določb ZDDO, delno pa določb ZDR-1. Tudi 203. člen ZJU določa, da z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, prenehajo (med drugim) veljati določbe II. poglavja ZDDO, razen 34. do 42. člena, ki veljajo do nove ureditve s kolektivno pogodbo.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da do nove ureditve s kolektivno pogodbo ni prišlo in da mlajši splošni zakon (ZDR-1) razveljavlja starejši specialni zakon (ZDDO). Zanj velja 4. člen Aneksa št. 2 h Kolektivni pogodbi za policiste. Po tej določbi se za določitev letnega dopusta za policiste še naprej uporablja ZDDO, razen prve alineje prvega odstavka 38. člena in drugega odstavka 38. člena zakona. S spremembo ZDDO (Ur. l. RS, št. 8/2020) je do dodatnih petih dni letnega dopusta upravičen tudi delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke. Vendar pa se ta ureditev uporablja pri odmeri letnega dopusta za koledarsko leto 2020, na pravilnost odmere za leto 2019 pa ne vpliva. Zato je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.