CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035414
OZ člen 3, 9, 427. ZPP člen 214.
sklenitev pogodbe - čas sklenitve pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti - plačilo obveznosti po pogodbi - pogodba o prevzemu dolga - prevzem dolga - nadomestna izpolnitev - rok za izpolnitev - zapadlost obveznosti - delna izpolnitev dolga - poziv na plačilo - odstop od dogovora - neprerekana dejstva
Toženca sta dolžna izpolniti svojo obveznost, ki sta jo dogovorila s pogodbo o prevzemu dolga. Datum sklenitve pogodbe sicer ni bil napisan na njej, ga je pa sodišče prve stopnje na podlagi posredno relevatnih okoliščinah ugotovilo. Rok za plačilo se je iztekel 30 dan po prejemu poziva. Trditvam o roku izpolnitve toženca nista ugovarjala.
ZNISESČP člen 2, 3, 5, 7, 7/1, 7/3, 11, 11/1, 13, 20, 20/1, 20/2, 21, 21/3. OZ člen 432, 434, 434/1, 434/2, 434/3.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - verifikacijski postopek - informativni izračun - domneva umika predloga - prevzem izpolnitve - prepoved retroaktivnosti
Republika Slovenija je prevzela izpolnitev obveznosti banke do upravičencev iz naslova neizplačanih starih deviznih vlog in obresti.
Upnica se z dokončnim in pravnomočnim informativnim izračunom odpoveduje le tistim zahtevkom iz naslova neizplačanih deviznih vlog, ki so predmet informativnega izračuna. Informativni izračun se na (višjo) s pravnomočno sodno odločbo priznano terjatev ne nanaša, zato se upravičenec (upnica) tem zahtevkom ne odpove. Še posebej ne zato, ker dolžnik (Ljubljanska banka d.d.) na podlagi prevzema izpolnitve ni (bil) razbremenjen obveznosti izpolnitve v razmerju do upravičencev (upnice) in lahko upravičenci (upnica) kljub prevzemu izpolnitve še naprej terja samo dolžnika.
V primeru, ko je bil do uveljavitve ZNISESČP že pravnomočno končan sodni postopek, v katerem je bilo v upravičenčevo (upničino) korist prisojeno izplačilo neizplačane stare devizne vloge v določenem znesku, takšni pravnomočni sodni odločbi ni mogoče odreči pravne veljave, in to ne glede na morebitno kasnejšo odločbo Sklada o zahtevi za verifikacijo. To je tudi logično, saj bi bilo v nasprotnem primeru brez utemeljitve retroaktivno poseženo v že pridobljene pravice upravičencev (upnice) do poplačila.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - poplačilo upnika - pravica do izjave - pravica do pravnega sredstva - načelo hitrosti postopka
Upnik ima v drugem odstavku 138. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 46. člena ZIZ posebno pravico do poplačila pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Ta pravica je izraz njegovega priviligiranega položaja v izvršbi in načela hitrosti postopka. Vendar zaradi te posebne pravice ne more biti dolžnik prikrajšan za pravico do izjave in pravnega sredstva, to je vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, in do meritorne odločitve sodišča o tem. Zato je sodišče prve stopnje zmotno razlogovalo, da je ugovor dopustno vložiti le do zaključka izvršbe, da mu ni več mogoče priznati pravnega interesa in da ne more doseči ugodnejše odločitve kot je ustavitev postopka. Če sodišče pred umikom predloga za izvršbo oziroma izdajo sklepa o ustavitvi postopka še ni odločilo o vloženih pravnih sredstvih, se lahko ustavitev postopka nanaša le na opravo izvršbe, na pa tudi na fazo odločanja o pravnih sredstvih. Postopek se v takšnem primeru konča šele s pravnomočno odločitvijo o vseh vloženih pravnih sredstvih.
ZZK-1 člen 120. ZPP člen 334, 334/2-2.. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 216, 216/1.
zemljiškoknjižni postopek - umik ugovora
Stranka lahko ugovor umakne, dokler o njem ni odločeno. V obravnavani zadevi je izkazano, da je bil umik ugovora oddan preko ustreznega podportala eZK dne 20. 4. 2020 ob 9.23 uri. Sodišče je o ugovoru vsebinsko odločilo istega dne, a kasneje - ob 14.08 uri.
Učinki rubeža terjatve so določeni v 107. členu ZIZ: s sklepom o rubežu prepove sodišče dolžnikovemu dolžniku poravnati terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove terjatev izterjati ali kako drugače razpolagati z njo, pri čemer z rubežem dolžnikove terjatve pridobi upnik na njej zastavno pravico. Smisel tega pravila je tudi po oceni pritožbenega sodišča v tem, da se prepreči, da bi dolžnik razpolagal z zarubljeno terjatvijo na način, da bi onemogočil poplačilo njegove obveznosti do upnika. Če pa upnik v izvršilnem postopku (ki z rubežem terjatve pridobi tudi status zastavnega upnika) soglaša s tem, da dolžnik z zarubljeno terjatvijo (kljub sodni prepovedi iz 107. člena ZIZ) razpolaga, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega racionalnega razloga, da bi bilo takšno razpolaganje sankcionirano z nastrožjo ničnostnostno sankcijo, upoštevaje ob tem, da namen kršenega pravila na takšno sankcijo tudi ne odkazuje.
SPZ člen 43, 269, 269/1. ZTLR člen 33. OZ člen 58. ZOR člen 73. ZSKZ člen 14.
lastninska pravica na nepremičnini - obstoj lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera - dobroverna lastniška posest - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - menjalna pogodba - predpisana obličnost - pisna oblika - konvalidacija ustne pogodbe - vpis v zemljiško knjigo
Tožeča stranka je zatrjevala, da je na podlagi dogovorov na sestanku zaradi arondacije v letu 1976 pridobila sporne nepremičnine v dobroverno posest in to izvrševala 40 let ter priposestvovala lastninsko pravico na nepremičninah. Tožena stranka je dokazala, da tožnik ni bil v dobri veri, saj je ves čas vedel, da so to šele pogovori o domnevni zamenjavi in do te zamenjave ni v celoti prišlo. Tožnik je ves čas obdržal svoje nepremičnine in jih ni izročil v zatrjevani menjalni pogodbi. Tako ne more biti utemeljen zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.
ZIZ člen 120, 127. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - stroški stečajnega postopka - rubež in prenos terjatve - načelo enakopravnega obravnavanja upnikov
Rubež in prenos terjatve se odredita pod pogojem če in v kakšni meri bo dolžnikov dolžnik priznal obstoj terjatve dolžnika oziroma če in v kakšni meri se bo v pravdi, ki jo bo upnik sprožil zoper dolžnikovega dolžnika po prenosu zarubljene terjatve, ugotovilo, da prenesena terjatev obstaja. Zgolj na podlagi sklepa o rubežu terjatve v pravni položaj stečajnih upnikov oziroma v načelo enake obravnave stečajnih upnikov ni poseženo. Na podlagi takega sklepa si upnik ni mimo stečajnega postopka pridobil boljšega vrstnega reda pri poplačilu svoje terjatve iz naslova stroškov stečajnega postopka kot bi ga imel sicer.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju člen 38. ZZVZZ člen 87, 87/1.
varstvo in zdravje pri delu - preizkus iz varstva pri delu - vzročna zveza - delo s krožno žago
Sodišče prve stopnje je določbo 38. člena ZVZD-1, ki delodajalcu določa dolžnost teoretičnega in praktičnega preizkusa znanja za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare in za tiste delavce, ki delajo na delovnih mestih kjer so poškodbe pri delu in zdravju pogostejše, kar delo s krožno žago nedvomno je, pravilno uporabilo. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da takšnega praktičnega preizkusa znanja delavec ni imel, niti na obravnavani žagi niti na kakšni drugi žagi, kar za prvotoženo stranko ni bilo sporno, kar izhaja tako iz izpovedbe samega delavca kot zakonitega zastopnika prvotožene stranke, in kot je to povzelo sodišče prve stopnje v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe, so pritožbena razlogovanja prvotožene stranke, da ni šlo za delo na posebni žagi, in da ni bilo potrebno posebno praktično usposabljanje na konkretni žagi, za odločitev brez pomena. Brez pomena je tudi pritožbeno razlogovanje, da tak preizkus ne bi pripomogel, da do nezgode ne bi prišlo.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje postopalo skladno z določbami ZPP in ZDSS-1, tožnik pa tožbe v postavljenem roku, niti kasneje, ni ustrezno popravil skladno s sklepom z dne 4. 2. 2020, je po oceni pritožbenega sodišča tožbo vloženo 28. 1. 2020 na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP, pravilno zavrglo.
URS člen 26, 53, 53/3. ZVPSBNO člen 15, 19. OZ člen 131, 131/1, 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZZZDR člen 4, 5a, 6, 10, 106.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa - odgovornost države za ravnanje sodišča - protipravno ravnanje sodišča - profesionalna skrbnost - kvalificirana stopnja napačnosti - postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - pravica do zasebnega in družinskega življenja - poseg v družinsko življenje - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - poseg v osebnostne pravice posameznika - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - stiki očeta z otrokom - preprečevanje stikov - aktivna legitimacija - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Tožnik ni aktivno legitimiran uveljavljati odškodnine za škodo, za katero meni, da je bila prizadejana njegovima otrokoma, ker država ni ustrezno zavarovala njunih interesov, pa bi jih morala. Če je škoda nastala otrokoma, lahko odškodnino zanjo uveljavljata le sama.
Trditve tožeče stranke niso takšne, da bi omogočale ugoditev tožbenemu zahtevku po ZVPSBNO, če bi bil tak zahtevek postavljen (pa ni bil), bi ga moralo sodišče prve stopnje (zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk) zavreči.
Protipravnost je podana le, če je ravnanje sodnika v očitnem nasprotju z zakoni ali če je njegova razlaga predpisa namerno v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Za presojo protipravnosti je odločilno, ali je sodnik ravnal v nasprotju s profesionalnimi standardi sodniške službe.
Pravica do stikov med starši in otroki (za razliko od pravice staršev in otroka do skupnega življenja) pomeni po ustaljeni praksi ESČP poseg v trdo jedro pravice do družinskega življenje; prekinitev družinskih vezi upravičujejo zgolj zelo izjemne okoliščine.
Dolgotrajno odločanje o dodelitvi deklice in njenih stikih z očetom ob vednosti sodišč, da mati deklico od očeta odtujuje, in ob hkratni nemožnosti sodišča, da bi materine starševske zmožnosti preverilo z izvedencem, predstavlja ravnanje sodišč, ki je v očitnem nasprotju z usmeritvami tretjega odstavka 53. člena Ustave, 8. člena EKČP ter določbami 4. člena, 5.a člena, 6. in 10. člena ZZZDR.
ponovna odmera pokojnine - neprava obnova postopka - rok za vložitev vloge - materialni prekluzivni rok
V zadevi gre za presojo posamičnih upravnih aktov, izdanih na zahtevo uživalca pokojnine. V konkretnem primeru tožnika. Posledično je potrebno uporabiti del ustavne odločbe-2015 o ponovni odmeri pokojnine, ki se prične na zahtevo stranke. Ker je bila ustavna odločba-2015 v Uradnem listu RS objavljena 30. 4. 2015, je 60 dnevni rok za vložitev zahteve potekel 29. 6. 2015. Zahteve vložene po tem datumu so prepozne. Gre za materialni prekluzivni rok s potekom katerega ugasne pravica uživalca pokojnine, da zahteva revizijo podatkov in ponovno odmero pokojnine.
OZ-UPB1 člen 353. KZ-1 člen 90, 90/2. KZ člen 211, 211/2, 325, 325/1.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Po določbi drugega odstavka 211. člena KZ (enaka je določba drugega odstavka 90. člena sedaj veljavnega KZ-1) se zastaralni rok določi po najhujši predpisani kazni, če je za kaznivo dejanje predpisanih več kazni. V predmetni zadevi je šlo za eno kaznivo dejanje (povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti), za katerega so glede na posledice predpisane različne kazni. Kazenski pregon bi zato tudi za kaznivo dejanje, katerega žrtev je bil zavarovanec tožeče stranke, zastaral v enakem času kot glede žrtve, ki je v prometni nesreči umrla.
Glede na dejstvo, da sodni postopek ugotavljanja invalidnosti ni namenjen odkrivanju oziroma diagnostiki tožničinih kliničnih težav, temveč oceni njene delovne zmožnosti, izvedovanje s pritegnitvijo sodnega izvedenca nevrologa, tožnici ne bi povečalo možnosti njenega uspeha, saj bi bile morebitne ugotovitve glede obstoja zatrjevanih vrtoglavic, lahko le podlaga za podajo nove predloga za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja pri toženi stranki.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - resna nevarnost - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - duševna motnja
Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na razmere v Domu starejših občanov ..., ko pritožnika izpostavljata vse tisto, kar ju pri tem moti, za odločitev o zadevi niso pravno pomembne. Odločitev o sprejemu nasprotne udeleženke na varovani oddelek namreč upošteva individualne okoliščine pri nasprotni udeleženki, pri čemer je dolžno sodišče (ob sodelovanju izvedenca) presoditi, ali obstajajo zakonski pogoji za takšno namestitev. Če se ugotovi, da so v konkretnem primeru vsi zakonski pogoji izpolnjeni, se osebo namesti v varovani oddelek, sicer ne.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - negativna dejstva - prevalitev dokaznega bremena
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da je terjatev po njegovi evidenci v celoti plačana. S to trditvijo je nasprotoval terjatvi upnika in zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035953
OZ člen 51, 51/2, 58. ZZasV-1 člen 11, 11/3. ZPP člen 337, 337/1.
zasebno varovanje - pogodba o opravljanju storitev varovanja - sklenitev aneksa k pogodbi - podpis aneksa - obstoj ustnega dogovora - soglasje volj - pavšalno zatrjevanje - pisna oblika - obličnost kot pogoj veljavnosti pogodbe - ničnost - plačilo računov - konkludentno ravnanje - teorija o realizaciji - konvalidacija - nedovoljene pritožbene novote
Za ugoditev zahtevku ni mogoče uporabiti teorije o realizaciji (58. člen OZ), na katero se opira pritožnica, saj se s slednjo lahko sanira le nepravilna oblika sicer doseženega soglasja volj o sklenitvi pogodbe (ali npr. aneksa), ne more pa se z njo nadomestiti manjkajočega soglasja volj za sklenitev pogodbe (aneksa). Povedano drugače: konvalidacija pogodbe (aneksa) brez soglasja o sklenitvi ni mogoča.