ZIZ člen 120, 127. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - stroški stečajnega postopka - rubež in prenos terjatve - načelo enakopravnega obravnavanja upnikov
Rubež in prenos terjatve se odredita pod pogojem če in v kakšni meri bo dolžnikov dolžnik priznal obstoj terjatve dolžnika oziroma če in v kakšni meri se bo v pravdi, ki jo bo upnik sprožil zoper dolžnikovega dolžnika po prenosu zarubljene terjatve, ugotovilo, da prenesena terjatev obstaja. Zgolj na podlagi sklepa o rubežu terjatve v pravni položaj stečajnih upnikov oziroma v načelo enake obravnave stečajnih upnikov ni poseženo. Na podlagi takega sklepa si upnik ni mimo stečajnega postopka pridobil boljšega vrstnega reda pri poplačilu svoje terjatve iz naslova stroškov stečajnega postopka kot bi ga imel sicer.
SPZ člen 43, 269, 269/1. ZTLR člen 33. OZ člen 58. ZOR člen 73. ZSKZ člen 14.
lastninska pravica na nepremičnini - obstoj lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera - dobroverna lastniška posest - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - menjalna pogodba - predpisana obličnost - pisna oblika - konvalidacija ustne pogodbe - vpis v zemljiško knjigo
Tožeča stranka je zatrjevala, da je na podlagi dogovorov na sestanku zaradi arondacije v letu 1976 pridobila sporne nepremičnine v dobroverno posest in to izvrševala 40 let ter priposestvovala lastninsko pravico na nepremičninah. Tožena stranka je dokazala, da tožnik ni bil v dobri veri, saj je ves čas vedel, da so to šele pogovori o domnevni zamenjavi in do te zamenjave ni v celoti prišlo. Tožnik je ves čas obdržal svoje nepremičnine in jih ni izročil v zatrjevani menjalni pogodbi. Tako ne more biti utemeljen zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035171
ZPP člen 313, 313/2, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 70, 70/5, 70/6. ZNP člen 35, 35/1, 37.
razdelitev solastnine v nepravdnem postopku - postopek za delitev stvari - sklep o razdelitvi - dopolnilni sklep - izročitev nepremičnine v posest - izpolnitveni rok - primeren rok - plačilo kupnine - zakonita zastavna pravica - vročitev predloga drugim udeležencem - nebistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave
Bojazen, da se nasprotni udeleženec ne bo držal roka za izplačilo, ne more biti razlog, da se predlagateljici določi daljši izpolnitveni rok za izročitev nepremičnin v posest, saj ima do popolnega izplačila na nepremičninah zakonito zastavno pravico.
ZPP člen 181, 181/2. ZIZ člen 24, 55, 55/1, 55/1-12, 59, 59/1.
tožba za nedopustnost izvršbe - ugotovitvena tožba - pravni interes - dokazni standard verjetnosti - dokazno breme tožnika - ugovor zoper sklep o izvršbi - sklep o zavrnitvi ugovora - sklep o nadaljevanju izvršbe - procesna narava sklepa o nadaljevanju izvršbe
Tožba na nedopustnost izvršbe je po svoji pravni naravi ugotovitvena tožba, ki se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od sprožitve takšne tožbe (drugi odstavek 181. člena ZPP). Procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe je pravni interes, ki ga mora zatrjevati in s stopnjo verjetnosti izkazati tožeča stranka.
Vložitev predmetne ugotovitvene tožbe je dopuščena s posebnim predpisom, in sicer v prvem odstavku 59. člena ZIZ, ki določa, da lahko v primeru, če je sodišče o ugovoru zoper sklep o izvršbi odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev, dolžnik v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Pravni interes za tožbo na nedopustnost izvršbe je torej izkazan s pravnomočnim sklepom o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi.
Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper dedinjo prvotne dolžnice (tožnico) je bil izdan na podlagi 24. člena ZIZ in gre za procesno tehnični sklep, s katerim nov dolžnik (le) formalno postane stranka izvršilnega postopka, in ne predstavlja odločitve o tem, ali je obveznost prvotnega dolžnika tudi dejansko prešla na dediča, ampak je to stvar odločanja o morebitnem ugovoru novega dolžnika zoper sklep o izvršbi. Tak ugovor je dolžnica (tožnica) v izvršilnem postopku tudi vložila in v njem uveljavljala ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ in sicer, da obveznost nanjo ni prešla.
ZZK-1 člen 120. ZPP člen 334, 334/2-2.. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 216, 216/1.
zemljiškoknjižni postopek - umik ugovora
Stranka lahko ugovor umakne, dokler o njem ni odločeno. V obravnavani zadevi je izkazano, da je bil umik ugovora oddan preko ustreznega podportala eZK dne 20. 4. 2020 ob 9.23 uri. Sodišče je o ugovoru vsebinsko odločilo istega dne, a kasneje - ob 14.08 uri.
Učinki rubeža terjatve so določeni v 107. členu ZIZ: s sklepom o rubežu prepove sodišče dolžnikovemu dolžniku poravnati terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove terjatev izterjati ali kako drugače razpolagati z njo, pri čemer z rubežem dolžnikove terjatve pridobi upnik na njej zastavno pravico. Smisel tega pravila je tudi po oceni pritožbenega sodišča v tem, da se prepreči, da bi dolžnik razpolagal z zarubljeno terjatvijo na način, da bi onemogočil poplačilo njegove obveznosti do upnika. Če pa upnik v izvršilnem postopku (ki z rubežem terjatve pridobi tudi status zastavnega upnika) soglaša s tem, da dolžnik z zarubljeno terjatvijo (kljub sodni prepovedi iz 107. člena ZIZ) razpolaga, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega racionalnega razloga, da bi bilo takšno razpolaganje sankcionirano z nastrožjo ničnostnostno sankcijo, upoštevaje ob tem, da namen kršenega pravila na takšno sankcijo tudi ne odkazuje.
URS člen 26, 53, 53/3. ZVPSBNO člen 15, 19. OZ člen 131, 131/1, 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZZZDR člen 4, 5a, 6, 10, 106.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa - odgovornost države za ravnanje sodišča - protipravno ravnanje sodišča - profesionalna skrbnost - kvalificirana stopnja napačnosti - postopek za dodelitev v vzgojo in varstvo ter določitev stikov - pravica do zasebnega in družinskega življenja - poseg v družinsko življenje - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - poseg v osebnostne pravice posameznika - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - stiki očeta z otrokom - preprečevanje stikov - aktivna legitimacija - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Tožnik ni aktivno legitimiran uveljavljati odškodnine za škodo, za katero meni, da je bila prizadejana njegovima otrokoma, ker država ni ustrezno zavarovala njunih interesov, pa bi jih morala. Če je škoda nastala otrokoma, lahko odškodnino zanjo uveljavljata le sama.
Trditve tožeče stranke niso takšne, da bi omogočale ugoditev tožbenemu zahtevku po ZVPSBNO, če bi bil tak zahtevek postavljen (pa ni bil), bi ga moralo sodišče prve stopnje (zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk) zavreči.
Protipravnost je podana le, če je ravnanje sodnika v očitnem nasprotju z zakoni ali če je njegova razlaga predpisa namerno v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Za presojo protipravnosti je odločilno, ali je sodnik ravnal v nasprotju s profesionalnimi standardi sodniške službe.
Pravica do stikov med starši in otroki (za razliko od pravice staršev in otroka do skupnega življenja) pomeni po ustaljeni praksi ESČP poseg v trdo jedro pravice do družinskega življenje; prekinitev družinskih vezi upravičujejo zgolj zelo izjemne okoliščine.
Dolgotrajno odločanje o dodelitvi deklice in njenih stikih z očetom ob vednosti sodišč, da mati deklico od očeta odtujuje, in ob hkratni nemožnosti sodišča, da bi materine starševske zmožnosti preverilo z izvedencem, predstavlja ravnanje sodišč, ki je v očitnem nasprotju z usmeritvami tretjega odstavka 53. člena Ustave, 8. člena EKČP ter določbami 4. člena, 5.a člena, 6. in 10. člena ZZZDR.
SPZ člen 217, 217/2. ZPP člen 252, 252/1, 252/2, 339, 339/1, 339/2.
priposestvovanje stvarne služnosti - služnost poti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - obseg priposestvovane služnosti - dejanska uporaba poti - dokaz z izvedencem - dokazni predlog z vpogledom izvedenca v listine - naloga izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekarij
Kljub temu, da je prvostopenjsko sodišče z navodilom izvedencu za pridobitev dodatnih orto foto posnetkov brez izrecnega predloga strank ali izvedenca preseglo povzeta procesna pravila, ta kršitev ni absolutne narave.
Služnost s priposestvovanjem se pridobi le v takšnem obsegu in na takšen način, kot se je izvrševala v priposestvovalni dobi. Sodišče prve stopnje je pri določanju obsega stvarne služnosti poti spregledalo, da sta tožnika lahko priposestvovala le služnostno pot za prevoze s tistimi vozili, s katerimi se je dejansko uporabljala tekom priposestvovalne dobe: tožnika sta sama trdila, to pa so pokazali tudi rezultati dokaznega postopka, da je vožnja po poti potekala (le) z osebnimi vozili in kmetijsko mehanizacijo.
Odločilni kriterij za odločitev o obsegu stvarne služnosti poti je dejanska uporaba obravnavane poti v relevantnem času, potrebnem za priposestvovanje.
Potrebnost in koristnost služnosti nista pogoj za priposestvovanje služnostne pravice.
prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - nepristransko sojenje - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Kljub navedenemu, pa mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da tudi pri strankah postopka in v javnosti vselej daje vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Za Slovenijo, ki je majhna država z velikim številom razmeroma majhnih sodišč, sta z vidika zagotavljanja nepristranskosti sojenja pomembni zlasti odločbi Dorozhko in Pozharsky proti Estoniji z dne 24. 4. 2008 in Mitrov proti Nekdanji jugoslovanski Republiki Makedoniji z dne 2. 6. 2016. Njuno bistvo je, da lahko tesna (kolegialna) razmerja, ki se med zaposlenimi vzpostavijo na majhnem sodišču, resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti sojenja in v nekaterih primerih terjajo prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00036070
ZPP člen 214, 214/2. ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/3, 24/3-8. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2, 243, 243/1, 243/3, 253, 253/2, 380, 380/2.
evropski plačilni nalog - pogodba o finančnem leasingu - opcija odkupa - predmet leasinga - nepremičnina - odstop od pogodbe - pojasnilna dolžnost - nepošteni pogodbeni pogoji - potrošnik - potrošniška pogodba - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - poslovna odškodninska obveznost - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - kršitev pogodbe o leasingu - tržna vrednost predmeta leasinga - nadomestna obveznost - pozitivni pogodbeni interes - izpolnitveni interes - ekonomski interes - obrok leasinga - premoženjska škoda - kavza pravnega posla - sodba presenečenja - priznana dejstva - pogodbena kazen - polna odškodnina
Pogodbeni pogoj je nepošten, če v nasprotju z zahtevo dobre vere v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. Po stališču SEU je pri presoji o obstoju znatnega neravnotežja v škodo potrošnika relevantna primerjava potrošnikovega položaja po pogodbi s položajem, ki bi ga imel na podlagi veljavnega nacionalnega prava, in ob upoštevanju sredstev, ki jih ima po nacionalnem pravu za dosego prenehanja uporabe nedovoljenih pogojev. Pomembne so okoliščine, ki so mogle vplivati na kasnejše izvajanje pogodbe in ki bi jih ponudnik lahko poznal ob sklenitvi pogodbe. Pri tem je treba upoštevati strokovno znanje in izkušnje banke o možnih spremembah menjalnih tečajev. SEU je tudi že izreklo, da pogodbena določba, po kateri je kreditojemalec dolžan anuiteto vrniti v protivrednosti domače valute, breme tečajnega tveganja prenaša nanj. V nasprotju z zahtevo dobre vere je tako neravnotežje tedaj, ko bi ponudnik storitve, ki bi s potrošnikom lojalno in pravično posloval, lahko razumno pričakoval, da potrošnik zadevnega pogoja ne bi sprejel.
Pogodbi zvesta stranka ne more hkrati uveljavljati pravice do polne odškodnine (odškodnine za celoten obseg škode) in pravice do zamudnih obresti oziroma pogodbene kazni. Ker se pravici izključujeta (če uveljavi eno, ne more hkrati uveljavljati tudi druge), obeh pravic (zahtevkov) ne more kumulirati (seštevati). Če pa ji je zaradi zamude ali neizpolnitve nastala škoda, ki presega znesek zamudnih obresti ali pogodbene kazni za zamudo ali za neizpolnitev, lahko (poleg zamudnih obresti oziroma pogodbene kazni za zamudo ali neizpolnitev) zahteva tudi razliko do polne odškodnine (drugi odstavek 380. člena oziroma drugi odstavek 253. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00041241
ZS člen 83, 83/2, 83/2 - 2, 83a.
nujna zadeva - tek procesnega roka - pritožba zoper sklep
Zadeva zavarovanja šteje po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih za nujno zadevo, zato zanjo ne velja pravilo iz prvega odstavka 83.a člena ZS, po katerem v času izrednih dogodkov procesni roki ne tečejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00038697
OZ člen 288, 1050. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 39, 39-1, 39-2.
nastanek terjatve - dogovor o plačilu - plačilo za odvetniške storitve - čas opravljene storitve - skupno premoženje - prehod terjatve na novega upnika - aktivna legitimacija - delna plačila - zamudna sodba - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - sprememba odločitve o pravdnih stroških - pregled dokumentacije - nagrada za posvet s stranko
Tožničina terjatev ni nastala v času opravljanja odvetniških storitev njenega pokojnega moža oziroma ne izvira iz skupnega premoženja, temveč je nastala z dogovorom med tožnico in tožencem po smrti tožničinega moža.
neobrazložen ugovor dolžnika - vročanje ugovora v odgovor upniku - opozorilo na pravne posledice - stroški odgovora na ugovor - navedbe o odločilnih dejstvih - pravna naziranja strank - kriterij potrebnosti stroškov - vsebinsko prazen odgovor na ugovor - domneva resničnosti trditev v ugovoru - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Fikcija iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, ki ureja situacijo, ko upnik ne odgovori na ugovor, se nanaša na navedbe o dejstvih.
Upnik je na dolžnikove ugovorne trditve (stališča) lahko prvič odgovoril (zavzel stališče) šele v odgovoru na ugovor. Upnik je stranka postopka in ima na dolžnikov ugovor pravico odgovoriti. Ni nepomembno, da gre za postopek pred sodiščem prve stopnje, kjer sodišče, razen če gre za očitno neobrazložen ugovor, upnika mora pozvati, da se izjasni (odgovori) na dolžnikove ugovorne navedbe. Odgovor ni omejen samo na trditve nasprotne stranke o dejstvih. Upnik lahko v odgovoru na ugovor poskuša prepričati sodišče prve stopnje, da so trditve o dejstvih in pravna stališča nasprotne stranke neutemeljena, se opredeliti tudi do pravnih stališč, ki jih je sodišče prve stopnje zavzelo v obrazložitvi sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju člen 38. ZZVZZ člen 87, 87/1.
varstvo in zdravje pri delu - preizkus iz varstva pri delu - vzročna zveza - delo s krožno žago
Sodišče prve stopnje je določbo 38. člena ZVZD-1, ki delodajalcu določa dolžnost teoretičnega in praktičnega preizkusa znanja za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare in za tiste delavce, ki delajo na delovnih mestih kjer so poškodbe pri delu in zdravju pogostejše, kar delo s krožno žago nedvomno je, pravilno uporabilo. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da takšnega praktičnega preizkusa znanja delavec ni imel, niti na obravnavani žagi niti na kakšni drugi žagi, kar za prvotoženo stranko ni bilo sporno, kar izhaja tako iz izpovedbe samega delavca kot zakonitega zastopnika prvotožene stranke, in kot je to povzelo sodišče prve stopnje v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe, so pritožbena razlogovanja prvotožene stranke, da ni šlo za delo na posebni žagi, in da ni bilo potrebno posebno praktično usposabljanje na konkretni žagi, za odločitev brez pomena. Brez pomena je tudi pritožbeno razlogovanje, da tak preizkus ne bi pripomogel, da do nezgode ne bi prišlo.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - poplačilo upnika - pravica do izjave - pravica do pravnega sredstva - načelo hitrosti postopka
Upnik ima v drugem odstavku 138. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 46. člena ZIZ posebno pravico do poplačila pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Ta pravica je izraz njegovega priviligiranega položaja v izvršbi in načela hitrosti postopka. Vendar zaradi te posebne pravice ne more biti dolžnik prikrajšan za pravico do izjave in pravnega sredstva, to je vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, in do meritorne odločitve sodišča o tem. Zato je sodišče prve stopnje zmotno razlogovalo, da je ugovor dopustno vložiti le do zaključka izvršbe, da mu ni več mogoče priznati pravnega interesa in da ne more doseči ugodnejše odločitve kot je ustavitev postopka. Če sodišče pred umikom predloga za izvršbo oziroma izdajo sklepa o ustavitvi postopka še ni odločilo o vloženih pravnih sredstvih, se lahko ustavitev postopka nanaša le na opravo izvršbe, na pa tudi na fazo odločanja o pravnih sredstvih. Postopek se v takšnem primeru konča šele s pravnomočno odločitvijo o vseh vloženih pravnih sredstvih.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 29, 29/10. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
davčna izvršba - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - vloga, poslana po elektronski poti
V obravnavani zadevi je v seznamu, kot tudi v posamičnih izvršilnih naslovih iz seznama opredeljena ista dolžnica. Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, s seznamom ni bila odmerjena nova ali drugačna obveznost dolžnici, kot ji je bila odmerjena s posamičnim izvršilnim naslovom iz seznama. Seznam izvršilnih naslovov zato nima narave upravnega akta in ne predstavlja odmerne odločbe po ZdavP-2, niti upravne odločbe. Zoper seznam zato ni posebnega pravnega sredstva. Navedeno sodbo je v nasprotju z naziranjem pritožbe razlagati, da le v situaciji, ko seznam izvršilnih naslovov ni sestavljen zoper istega dolžnika, kot je opredeljen dolžnik v posameznih izvršilnih naslovih iz seznama izvršilnih naslovov, seznam izvršilnih naslovov predstavlja upravni akt, zoper katerega ima dolžnik pravno sredstvo.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odločitev o pravdnih stroških - potni stroški - potni stroški pooblaščenca
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje o nepriznanju potnih stroškov toženkine pooblaščenke na relaciji Novo mesto – Maribor – Novo mesto. Toženkina pooblaščenka ni odvetnica in je domnevno zaposlena pri toženki. Toženka ima sedež v Mariboru, zato ni podlage za priznanje pooblaščenkinih potnih stroškov pristopa na narok, kot jih je priglasila toženka.
vznemirjanje lastninske pravice - predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje - dobroverna posest - priposestvovalna doba
Pritožbeno sodišče nima pomislekov v zaključek sodišča prve stopnje, da je bila posest toženca dobroverna. Zgolj njegova ponudba tožnici, da je pripravljen kot kmet njena zemljišča odkupiti, še ne pomeni, da je bil glede lastništva v slabi veri. Tožnica ni prerekala toženčevih trditev, da vse do mejne obravnave nihče ni nasprotoval njegovemu načinu uživanja parcele. Na obstoj dobre vere kaže tudi zasaditev sadovnjaka, ki sega na sporno zemljišče ter predstavlja relativno veliko investicijo, za katero ni razumno pričakovati, da bi jo kmet izvedel na tujem zemljišču, če bi za to okoliščino vedel.