sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - negativna dejstva - prevalitev dokaznega bremena
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da je terjatev po njegovi evidenci v celoti plačana. S to trditvijo je nasprotoval terjatvi upnika in zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.
pogoji za dovolitev vpisa - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - večkratni zaporedni izvenknjžni prenos pravice - veriga listin
Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj zahteva vknjižbo v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu za vsak prenos priloži listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega prednika (drugi odstavek 150. člena in 41. člen ZZK-1). Vse vmesne listine morajo torej biti predložene in izpolnjevati pogoje za izvedbo vmesnih vpisov. Takšno verigo listin bi moral v predlogu zatrjevati in jo z listinami izkazati tudi predlagatelj v konkretnem primeru.
ZIZ člen 58, 58/2. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor dolžnika zoper sklepu o izvršbi - kršitev pravice do izjave - narok za obravnavo ugovora - zavrnitev dokaznega predloga - odlog izpolnitve obveznosti
Citirana sodba dokazuje zgolj pretnjo izreka kazenske sankcije v primeru neplačila v navedenem roku, ne pa tudi obstoja sporazuma med strankama, da naj dolžnik svojo obveznost po izvršilnem naslovu izpolni v roku 3 let po pravnomočnosti sodbe.
ZPP člen 181, 181/2. ZIZ člen 24, 55, 55/1, 55/1-12, 59, 59/1.
tožba za nedopustnost izvršbe - ugotovitvena tožba - pravni interes - dokazni standard verjetnosti - dokazno breme tožnika - ugovor zoper sklep o izvršbi - sklep o zavrnitvi ugovora - sklep o nadaljevanju izvršbe - procesna narava sklepa o nadaljevanju izvršbe
Tožba na nedopustnost izvršbe je po svoji pravni naravi ugotovitvena tožba, ki se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od sprožitve takšne tožbe (drugi odstavek 181. člena ZPP). Procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe je pravni interes, ki ga mora zatrjevati in s stopnjo verjetnosti izkazati tožeča stranka.
Vložitev predmetne ugotovitvene tožbe je dopuščena s posebnim predpisom, in sicer v prvem odstavku 59. člena ZIZ, ki določa, da lahko v primeru, če je sodišče o ugovoru zoper sklep o izvršbi odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev, dolžnik v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Pravni interes za tožbo na nedopustnost izvršbe je torej izkazan s pravnomočnim sklepom o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi.
Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper dedinjo prvotne dolžnice (tožnico) je bil izdan na podlagi 24. člena ZIZ in gre za procesno tehnični sklep, s katerim nov dolžnik (le) formalno postane stranka izvršilnega postopka, in ne predstavlja odločitve o tem, ali je obveznost prvotnega dolžnika tudi dejansko prešla na dediča, ampak je to stvar odločanja o morebitnem ugovoru novega dolžnika zoper sklep o izvršbi. Tak ugovor je dolžnica (tožnica) v izvršilnem postopku tudi vložila in v njem uveljavljala ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ in sicer, da obveznost nanjo ni prešla.
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1, 147/2, 164, 186, 186/2, 186/3, 187, 243, 299, 299/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 32, 47, 47/1, 49, 49/3, 65, 65/2, 66.
projektantska pogodba - kršitev pogodbe - odškodninska odgovornost projektanta - odgovorni projektant - odgovornost projektanta - prostorski akti - gradbeno dovoljenje - skladnost gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom - skladnost projekta s prostorskim aktom - poškodbe na objektu - aktivna legitimacija - protipravno ravnanje - škoda - vzročna zveza - dokazi in dokazovanje - zamuda - zakonske zamudne obresti
Civilnopravno odgovorni projektant odgovarja projektantu, kot izrecno določa točka 4.2.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 in kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, in ne drži, da je določba 2. člena ZGO-1 namenjena le olajševanju razumevanja gradbene zakonodaje in klasificiranju medsebojnih povezav v gradbenopravnem smislu. Odgovorni projektant je posameznik, ki za skladnost načrta, ki ga izdela, s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev, odgovarja projektantu. Napram tretjim pa odškodninsko odgovarja projektant, zato je sodišče prve stopnje v 56. in 57. točki obrazložitve navedene določbe pravilno razumelo in obrazložilo, vključno z določbo 47. člena ZGO-1, tako da je podlaga za neposredni odškodninski zahtevek tožnic v razmerju do odgovornega projektanta izključena.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju člen 38. ZZVZZ člen 87, 87/1.
varstvo in zdravje pri delu - preizkus iz varstva pri delu - vzročna zveza - delo s krožno žago
Sodišče prve stopnje je določbo 38. člena ZVZD-1, ki delodajalcu določa dolžnost teoretičnega in praktičnega preizkusa znanja za varno delo za delavce, ki delajo na delovnem mestu, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare in za tiste delavce, ki delajo na delovnih mestih kjer so poškodbe pri delu in zdravju pogostejše, kar delo s krožno žago nedvomno je, pravilno uporabilo. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da takšnega praktičnega preizkusa znanja delavec ni imel, niti na obravnavani žagi niti na kakšni drugi žagi, kar za prvotoženo stranko ni bilo sporno, kar izhaja tako iz izpovedbe samega delavca kot zakonitega zastopnika prvotožene stranke, in kot je to povzelo sodišče prve stopnje v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe, so pritožbena razlogovanja prvotožene stranke, da ni šlo za delo na posebni žagi, in da ni bilo potrebno posebno praktično usposabljanje na konkretni žagi, za odločitev brez pomena. Brez pomena je tudi pritožbeno razlogovanje, da tak preizkus ne bi pripomogel, da do nezgode ne bi prišlo.
SPZ člen 217, 217/2. ZPP člen 252, 252/1, 252/2, 339, 339/1, 339/2.
priposestvovanje stvarne služnosti - služnost poti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - obseg priposestvovane služnosti - dejanska uporaba poti - dokaz z izvedencem - dokazni predlog z vpogledom izvedenca v listine - naloga izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekarij
Kljub temu, da je prvostopenjsko sodišče z navodilom izvedencu za pridobitev dodatnih orto foto posnetkov brez izrecnega predloga strank ali izvedenca preseglo povzeta procesna pravila, ta kršitev ni absolutne narave.
Služnost s priposestvovanjem se pridobi le v takšnem obsegu in na takšen način, kot se je izvrševala v priposestvovalni dobi. Sodišče prve stopnje je pri določanju obsega stvarne služnosti poti spregledalo, da sta tožnika lahko priposestvovala le služnostno pot za prevoze s tistimi vozili, s katerimi se je dejansko uporabljala tekom priposestvovalne dobe: tožnika sta sama trdila, to pa so pokazali tudi rezultati dokaznega postopka, da je vožnja po poti potekala (le) z osebnimi vozili in kmetijsko mehanizacijo.
Odločilni kriterij za odločitev o obsegu stvarne služnosti poti je dejanska uporaba obravnavane poti v relevantnem času, potrebnem za priposestvovanje.
Potrebnost in koristnost služnosti nista pogoj za priposestvovanje služnostne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00038697
OZ člen 288, 1050. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 39, 39-1, 39-2.
nastanek terjatve - dogovor o plačilu - plačilo za odvetniške storitve - čas opravljene storitve - skupno premoženje - prehod terjatve na novega upnika - aktivna legitimacija - delna plačila - zamudna sodba - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - sprememba odločitve o pravdnih stroških - pregled dokumentacije - nagrada za posvet s stranko
Tožničina terjatev ni nastala v času opravljanja odvetniških storitev njenega pokojnega moža oziroma ne izvira iz skupnega premoženja, temveč je nastala z dogovorom med tožnico in tožencem po smrti tožničinega moža.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - resna nevarnost - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - duševna motnja
Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na razmere v Domu starejših občanov ..., ko pritožnika izpostavljata vse tisto, kar ju pri tem moti, za odločitev o zadevi niso pravno pomembne. Odločitev o sprejemu nasprotne udeleženke na varovani oddelek namreč upošteva individualne okoliščine pri nasprotni udeleženki, pri čemer je dolžno sodišče (ob sodelovanju izvedenca) presoditi, ali obstajajo zakonski pogoji za takšno namestitev. Če se ugotovi, da so v konkretnem primeru vsi zakonski pogoji izpolnjeni, se osebo namesti v varovani oddelek, sicer ne.
Glede na dejstvo, da sodni postopek ugotavljanja invalidnosti ni namenjen odkrivanju oziroma diagnostiki tožničinih kliničnih težav, temveč oceni njene delovne zmožnosti, izvedovanje s pritegnitvijo sodnega izvedenca nevrologa, tožnici ne bi povečalo možnosti njenega uspeha, saj bi bile morebitne ugotovitve glede obstoja zatrjevanih vrtoglavic, lahko le podlaga za podajo nove predloga za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja pri toženi stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035171
ZPP člen 313, 313/2, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 70, 70/5, 70/6. ZNP člen 35, 35/1, 37.
razdelitev solastnine v nepravdnem postopku - postopek za delitev stvari - sklep o razdelitvi - dopolnilni sklep - izročitev nepremičnine v posest - izpolnitveni rok - primeren rok - plačilo kupnine - zakonita zastavna pravica - vročitev predloga drugim udeležencem - nebistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave
Bojazen, da se nasprotni udeleženec ne bo držal roka za izplačilo, ne more biti razlog, da se predlagateljici določi daljši izpolnitveni rok za izročitev nepremičnin v posest, saj ima do popolnega izplačila na nepremičninah zakonito zastavno pravico.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - povzročitev prometne nesreče - regres zavarovalnice - krivdna odškodninska odgovornost - prištevnost - stanje neprištevnosti v času škodnega dogodka - stanje prehodne nerazsodnosti - mešano naključje - odgovornost za mešano naključje - prepovedane droge - materialna resnica
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je toženec v stanje akutne psihoze spravil z jemanjem marihuane, se ne more ekskulpirati po drugem odstavku 136. člena OZ. Da je jemanje marihuane lahko zdravju nevarno in je zato prepovedano, je splošno znano dejstvo.
ZIZ člen 64, 64/2, 64/3, 64/4, 64/5, 65, 65/2, 65/3.
ugovor tretjega - izločitvena tožba - zakonski pogoji
Po tretjem odstavku 65. člena ZIZ lahko vložnik ugovora v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora iz drugega odstavka 65. člena ZIZ ali iz petega odstavka 64. člena ZIZ, torej v primeru neobrazloženega ugovora, začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. Zakonodaja te pravice ne omejuje le na obrazložen ugovor. V konkretnem primeru ta pravica gre tretji, ne glede na presojo, ali je tretja za verjetno izkazala obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe ali ne.
SPZ člen 43, 269, 269/1. ZTLR člen 33. OZ člen 58. ZOR člen 73. ZSKZ člen 14.
lastninska pravica na nepremičnini - obstoj lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera - dobroverna lastniška posest - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - menjalna pogodba - predpisana obličnost - pisna oblika - konvalidacija ustne pogodbe - vpis v zemljiško knjigo
Tožeča stranka je zatrjevala, da je na podlagi dogovorov na sestanku zaradi arondacije v letu 1976 pridobila sporne nepremičnine v dobroverno posest in to izvrševala 40 let ter priposestvovala lastninsko pravico na nepremičninah. Tožena stranka je dokazala, da tožnik ni bil v dobri veri, saj je ves čas vedel, da so to šele pogovori o domnevni zamenjavi in do te zamenjave ni v celoti prišlo. Tožnik je ves čas obdržal svoje nepremičnine in jih ni izročil v zatrjevani menjalni pogodbi. Tako ne more biti utemeljen zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odločitev o pravdnih stroških - potni stroški - potni stroški pooblaščenca
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje o nepriznanju potnih stroškov toženkine pooblaščenke na relaciji Novo mesto – Maribor – Novo mesto. Toženkina pooblaščenka ni odvetnica in je domnevno zaposlena pri toženki. Toženka ima sedež v Mariboru, zato ni podlage za priznanje pooblaščenkinih potnih stroškov pristopa na narok, kot jih je priglasila toženka.
postopek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - identifikacijski podatki dolžnika - samostojni podjetnik kot dolžnik - potrošnik - fizična oseba - vročitev predloga za začetek stečajnega postopka - poslovni naslov - naslov bivališča tožene stranke - vročitev s fikcijo - pravica do izjave stranke - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja
Tako samostojni podjetnik kot tudi potrošnik, sta fizični osebi. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče začelo postopek osebnega stečaja zoper dolžnika kot potrošnika. Oklic o začetku tega postopka, kot zakonsko posledico sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, je tudi objavilo na spletnih straneh AJPES-a s podatki iz drugega odstavka 243. člena ZFPPIPP (o sodišču, ki vodi postopek in opravilni številki zadeve, identifikacijskih podatkih o dolžniku, odločitev sodišča o začetku postopka, identifikacijskih podatkih o upravitelju, poziv upnikom, naj v treh mesecih prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice in pravnih posledicah zamude roka za prijavo ter dan objave oklica). Iz navedenega oklica nedvomno izhaja, da gre za začetek postopka osebnega stečaja zoper dolžnika kot potrošnika (in ne kot samostojnega podjetnika), zato ne gre za nobeno neskladje med sklepom o začetku postopka osebnega stečaja in njegovim oklicem, kot to zmotno meni pritožnik.
neobrazložen ugovor dolžnika - vročanje ugovora v odgovor upniku - opozorilo na pravne posledice - stroški odgovora na ugovor - navedbe o odločilnih dejstvih - pravna naziranja strank - kriterij potrebnosti stroškov - vsebinsko prazen odgovor na ugovor - domneva resničnosti trditev v ugovoru - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
Fikcija iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, ki ureja situacijo, ko upnik ne odgovori na ugovor, se nanaša na navedbe o dejstvih.
Upnik je na dolžnikove ugovorne trditve (stališča) lahko prvič odgovoril (zavzel stališče) šele v odgovoru na ugovor. Upnik je stranka postopka in ima na dolžnikov ugovor pravico odgovoriti. Ni nepomembno, da gre za postopek pred sodiščem prve stopnje, kjer sodišče, razen če gre za očitno neobrazložen ugovor, upnika mora pozvati, da se izjasni (odgovori) na dolžnikove ugovorne navedbe. Odgovor ni omejen samo na trditve nasprotne stranke o dejstvih. Upnik lahko v odgovoru na ugovor poskuša prepričati sodišče prve stopnje, da so trditve o dejstvih in pravna stališča nasprotne stranke neutemeljena, se opredeliti tudi do pravnih stališč, ki jih je sodišče prve stopnje zavzelo v obrazložitvi sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo.