Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče glede pojma kmeta mejaša, in sicer iz odločb izhaja, da Vrhovno sodišče pojem kmeta mejaša, torej prednostnega upravičenca do predkupnega upravičenca oziroma tudi prednostnega upravičenca do zakupa razlaga ob uporabi teleološke razlage, torej, da se zasleduje namen zakona, lažje in bolj ekonomično obdelovanje kmetijskih zemljišč in zaokroženost kmetijskih gospodarstev. Tako je potrebno v vsakem posameznem primeru presoditi, ali neka pot, cesta, vodotok ali drug objekt, ki zemljišče ločuje od zemljišča, ki se daje na prodaj (zakup), predstavlja takšno oviro, da zemljišče nima lastnosti sosednjega zemljišča, s tem pa njegov lastnik nima statusa kmeta mejaša v skladu z 2. točko prvega odstavka 23. člena ZKZ oziroma 2. točko drugega odstavka 27. člena ZKZ. Namen ZKZ je ravno v tem, da se varujejo kmetijska zemljišča in zaokroženost kmetijskih gospodarstev.
ZDR-1 člen 82, 82/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je vozil s hitrostjo 39,8 kilometra na uro, pred ovinkom (zavojem) je hitrost znižal na 32,9 kilometra na uro. Že takšno ravnanje predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno najmanj iz hude malomarnosti, prometne nesreče ni povzročila kratkotrajna izguba zavesti, ampak previsoka hitrost.
Ker tožnica v določenem roku ni ravnala v skladu s pozivom sodišča, je sledila sankcija, na katero je bila tudi ustrezno opozorjena - zavrženje predloga, kar je v celoti pravilno in zakonito.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - presoja pogojev - ogrožanje življenja s samomorom - druge oblike zdravljenja - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Ker je oseba pokretna in bi svoje samomorilne misli lahko realizirala in s tem ogrozila svoje življenje, oddelek pod posebnim nadzorom pa edini nudi stalni nadzor nad pacienti, je utemeljen zaključek, da se osebo (zaenkrat) zadrži na zdravljenju na tem oddelku, saj vzrokov in ogrožanja ta hip ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami zdravljenja.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Toženka v pritožbi z navedbo, da odločitev v izpodbijani sodbi temelji na neresničnih izjavah delavcev, oporeka dejanskemu stanju, kot ga je upoštevalo sodišče prve stopnje. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), zato pritožbeno sodišče teh navedb ni upoštevalo.
pogodba - obratovalni stroški - zastaralni rok - občasne terjatve - splošni zastaralni rok - pritožbene novote
Čim gre za pogodbeno razmerje, pa utemeljenosti tožničinega zahtevka ni mogoče presojati po pravilih o neupravičeni pridobitvi, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi prvo sodišče moralo upoštevati daljši zastaralni rok (pet let), ki velja za zastaranje terjatev iz tega naslova.
ZZUSUDJZ člen 3. ZIZ člen 194, 194/2. ZS člen 83a, 83a/1.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - ustavitev nepremičninske izvršbe
Na podlagi 3. člena ZZUSUDJZ,1 ki je začel veljati 29. 3. 2020, roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo (prvi odstavek). Upniku se je rok iz drugega odstavka 194. člena ZIZ za čas veljavnosti začasnih ukrepov, določenih z ZZUSUDJZ, podaljšal.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00036055
ZVKSES člen 29. OZ člen 336, 336/1, 461, 461/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - poslovna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - grajanje napak - nastanek škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka
Stališče, da zastaralni rok začne teči šele od trenutka seznanjenosti upnika z elementi odškodninske obveznosti, pomeni, da dolžnik v primeru kršitve posamezne pogodbene dolžnosti nima nobene časovne zaščite pred odškodninskimi zahtevki sopogodbenika.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00040498
OZ člen 178, 179. URS člen 34, 35, 39, 39/1.
preklic izjave in opravičilo - objava preklica trditev - objava opravičila - umik vsebin s spletne strani - odstranitev s spletne strani - poseg v čast in dobro ime - kršitev osebnostnih pravic - nedenarni tožbeni zahtevek - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti - intenzivnost bolečin - poročanje o kazenskem postopku - kaznivo dejanje poslovne goljufije - relativno javna oseba - objava v medijih - svoboda izražanja (tisk) - razžalitev - objektivna žaljivost - objektivno žaljiv zapis - zaničevalnost in žaljivost zapisanih besed - arhiv objav - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je razžalitev vsako dejanje, s katerim storilec nekomu neupravičeno odreka spoštovanje, mu jemlje ugled ali s katerim zoper nekoga seje sovraštvo, prezir, prepir ali ga smeši. Žalitve so izrazi omalovaževanja ali zaničevanja, žaljive vrednostne sodbe, obrekovanje, žaljive obdolžitve, očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pa tudi resnične trditve, če so izrečene na žaljiv način. Pri presoji, ali je zapis objektivno žaljiv, je treba izhajati iz razumevanja povprečnega bralca in upoštevati celovit, povprečen in osrednji pomen izjavljenega besedila.
Očitek storitve kaznivega dejanja je tipična žaljiva izjava, ki posega v čast in dobro ime posameznika.
Sporni članek je bil v tiskani izdaji časopisa objavljen na 7. strani, v rubriki „kronika“. Objava preklica in opravičila na 1. strani časopisa, ki je namenjena najaktualnejšim in najpomembnejšim novicam, bi predstavljala nesorazmeren ukrep. Utemeljeno je namreč pritožbeno stališče, da lahko sodišče stranki prisodi nekaj manj od tistega, kar zahteva, ne more pa ji prisoditi kaj več ali kaj drugega. V konkretnem primeru odločitev, da je tožena stranka dolžna objaviti preklic navedb v spornem članku z opravičilom tožniku na strani, ki je kasnejša od 1. strani časopisa, predstavlja nekaj manj od tistega, kar je zahteval tožnik.
Odgovornosti in naloge novinarjev niso tako daljnosežne, da bi se jim lahko ali smelo naložiti, da iz javnih arhivov izbrišejo članke, tudi če posegajo v osebnostne pravice oškodovancev. Spletni arhivi medijev so varovani v okviru pravice do svobode izražanja, saj se s tem, ko se javnosti omogoča dostop tudi do starejših medijskih objav, omogoča oblikovanje demokratične razprave o zadevah, ki so v javnem interesu. Odstranitev članka iz (spletnega) arhiva, tudi če posega v osebnostne pravice oškodovanca, bi pomenila cenzuro in pisanje zgodovine na novo, kar je povsem v nasprotju s pravico do svobode izražanja.
predlog za izdajo začasne odredbe - pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - prepoved razpolaganja z nepremičnino - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - poseg v lastninsko pravico - neznatna škoda - verjetnost obstoja terjatve - subjektivna nevarnost - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - nesklepčnost predloga - grožnje nasprotne stranke - vlaganja v tujo nepremičnino - pavšalne in neizkazane navedbe
Pravica razpolaganja je bistveni element lastninske pravice, zato prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnine že po naravi stvari predstavlja tako velik poseg v lastninsko pravico, da presega vsebino pravnega standarda neznatne škode.
predlog za obnovo postopka - pravočasnost vložitve predloga za obnovo postopka - tek roka za vložitev predloga za obnovo postopka - vročitev odločbe - seznanitev z dejstvi in okoliščinami - prepozen predlog za obnovo postopka
Obnova postopka iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP je predvidena za primere, ko stranki sodno pisanje ni bilo vročeno in mu je bila zato odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, torej v primerih kršitve načela kontradiktornosti oziroma pravice do izjavljanja. Iz podatkov spisa izhaja obstoj tega obnovitvenega razloga.
V primeru, če je vložen predlog za obnovo postopka po 2. točki 394. člena ZPP, je tak predlog vložen pravočasno, če se vloži v tridesetih dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki (2. točka prvega odstavka 396. člena ZPP), torej v konkretnem primeru od vročitve zamudne sodbe tožencema. Po stališču pravne teorije in sodne prakse pa zlasti v primerih, ko stranka ni prejela niti tožbe, niti sodbe, rok za vložitev predloga za obnovo postopka začne teči šele od trenutka strankine dejanske seznanitve oziroma zavedanja o obstoju obnovitvenega razloga. V konkretni zadevi sta bila toženca že z vročitvijo zamudne sodbe seznanjena, da zoper njiju teče postopek, v katerem dotlej nista imela možnosti sodelovati.
Rok za vložitev predloga za obnovo postopka je začel teči že z vročitvijo zamudne sodbe, kar pomeni, da sta toženca predlog za obnovo vložila 3. 4. 2020 prepozno.
določitev stikov z otrokom - stiki otroka z družinsko povezanimi osebami - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - stiki v korist otroka - otrokova korist - pravica do stikov - otrokovi stiki - nepravdni postopek - izročitev otroka
Pravica do stikov z drugimi osebami je pravica otroka, o kateri sodišče odloči, če gre za osebe, s katerimi je otrok družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju z otrokovo koristjo. Sodišče mora torej pri sodnem odločanju o stikih najprej ugotoviti, če gre za osebe, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, in nato, ali bi bili takšni stiki otroku v korist.
premoženjska razmerja med zakoncema - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - trditveno in dokazno breme - višina deležev zakoncev
Po prvem odstavku 59. člena ZZZDR se domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, vsak zakonec pa lahko dokazuje, da sta prispevala k nastanku skupnega premoženja v drugačnem razmerju. Gre za zakonsko domnevo; dejstev, ki se po zakonu domnevajo, ni treba dokazovati, pač pa bi moral nasprotno dokazovati (in najprej konkretno zatrjevati) tisti, ki domnevo o enakosti deležev izpodbija, torej v konkretnem primeru toženec. Toženec tega trditvenega in dokaznega bremena ni zmogel, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njegov nasprotni zahtevek (pravilno ugovor) v zvezi z njegovim višjim deležem.
ugovor zoper sklep o izvršbi - višina terjatve - ugovor zastaranja
Sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno pojasnilo, da ni predložil odločbe Preživninskega sklada Republike Hrvaške in navedel višine nadomestila preživnine ter da zato trditev, da je upnik prejel nadomestilo preživnine v višini 24.161,37 HRK, v tem postopku ni mogoče preizkusiti, saj se obdobje prejemanja nadomestila preživnine ne prekriva z obdobjem v tem postopku izterjevane preživnine.
Pritožbeno uveljavljanje ugovora zastaranja je nedopustno, saj niti iz izpodbijanega sklepa niti iz podatkov spisa ne izhaja, da bi dolžnik ugovor zastaranja uveljavljal že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker gre za objektivno novo dejstvo, ki ga časovne meje pravnomočnosti izpodbijanega sklepa ne zajemajo, v pritožbenem postopku zato tak ugovor ni upošteven.
ZIZ člen 55, 55/1, 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/5, 238f.
izvršitev odločbe o osebnih stikih - časovne meje pravnomočnosti
Dolžnica se v ugovornem postopku, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti, ne more več sklicevati na okoliščine, ki so obstajale že v fazi izdaje izvršilnega naslova.
V našem pravu velja načelo proste presoje dokazov, pomembno načelo pri izvedbi dokaza z zaslišanjem prič in strank pa je tudi načelo neposrednosti. Sodnik, ki z zaslišano osebo neposredno komunicira, dobi najboljši vtis o njeni verodostojnosti, pristnosti, prepričljivosti, zanesljivosti in resnicoljubnosti. Pritožbena kritika ocene izpovedi pravdnih strank in prič je zato neutemeljena. Ker je tožnik dokazal obstoj posojilne pogodbe, toženec pa ni bil prepričljiv s trditvami o drugačni podlagi izročitve denarja, je tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitev pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena.
stvarna pristojnost - preizkus po uradni dolžnosti - razpis naroka - ustalitev pristojnosti - ugovor pristojnosti
Sodišče prve stopnje je, kot pravilno izpostavlja pritožba, storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. In sicer je z izdajo izpodbijanega sklepa kršilo določbo drugega odstavka 19. člena ZPP, po kateri se sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga le-ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.
prenos terjatve na novega upnika - po zakonu overjena listina - zakoniti zastopnik družbe - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
V imenu pravnih oseb pogodbe podpisujejo njihovi zakoniti zastopniki, edino zakoniti zastopniki lahko v imenu pravne osebe tudi priznajo podpis na pogodbi za svojega. V času, ko je notarka potrdila, da je R. I. priznal podpis za svojega, I. ni bil več zakoniti zastopnik družbe. Podpis na pogodbi je torej ostal s strani pravne osebe neoverjen.
izvršilni postopek - pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - ugovor zoper plačilni nalog
Ker je bila vloga vložena v pritožbenem roku zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 27. 2. 2020 in ker po vsebini predstavlja pritožbo zoper navedeni sklep, jo je sodišče prve stopnje zmotno okvalificiralo kot ugovor zoper plačilni nalog in posledično o njej zmotno odločilo kot o ugovoru zoper plačilni nalog.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 205, 208.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu na določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno kraj opravljanja dela, saj pogodbi o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določata glavni kraj opravljanja dela (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016). Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na navedena delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.