CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00035208
URS člen 23, 23/2. ZPP člen 212, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 346, 346/3, 352, 360, 454, 458, 458/1. ZS člen 17. Sodni red člen 160, 160/5. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 22. SZ-1 člen 48, 48/1, 48/2. SPZ člen 118, 118/1.
pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - triaža - triažni sodnik - varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - letni razpored sodnikov - dodelitev zadev - predodelitev zadeve drugemu sodniku - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - poročilo o kršitvah določb postopka - prepozna dopolnitev pritožbe - pravica do izjave - postopek v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog - pogodba o upravljanju stanovanjskih hiš - veljavna sklenitev pogodbe - plačilo stroškov upravljanja in obratovanja - delitev stroškov upravljanja v večstanovanjski stavbi - sklepčna tožba - trditveno in dokazno breme - višina vtoževane terjatve - odločitev o stroških - plačilo odvetniških stroškov
V obravnavani zadevi je sodila sodnica, izbrana po pravilih, vnaprej določenih z zakonom, sodnim redom in letnim razporedom sodišča, zato strankama ni bila kršena pravica iz drugega odstavka 23. člena Ustave.
Tožeča stranka je konkretizirala in dokazno podprla pravno relevantna dejstva v zvezi z iztoževano terjatvijo (iz naslova upravljanja in obratovanja večstanovanjskega objekta). S tem je prevalila trditveno breme na toženo stranko, ki bi morala trditvam tožeče stranke konkretizirano nasprotovati.
prekinitev postopka - ni predhodno vprašanje - razrešitev s funkcije
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča odločitev sodišča v predmetni zadevi ni odvisna od poprejšnje rešitve vprašanja, ali je bila tožnikova razrešitev s položaja direktorja tožene stranke zakonita. Zakonitost sklepa občinskega sveta o predčasni razrešitvi tožnika ne predstavlja predhodnega vprašanja v zvezi s presojo zakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Pri predhodnem vprašanju gre za vprašanje, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, razlogi za razrešitev pa niso ne eno ne drugo.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma
Ob ugotovljenem nezakonitem prenehanju delovnega razmerja ni mogoče ugotavljati, ali bi delavcu lahko delovno razmerje (zakonito) prenehalo na kakšni drugi podlagi. Predmet sodne presoje je le zakonitost prenehanja delovnega razmerja na tisti podlagi, na kateri je do prenehanja prišlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035570
OZ člen 619. ZPP člen 12, 108, 110, 115, 116, 258, 258/2, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - končni rezultat - končanje posla - obligacija rezultata - preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - izvajanje dokazov - zaslišanje strank - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožeča stranka s pritožbo izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Podjemnik je upravičen do plačila po podjemni pogodbi le, če doseže končni rezultat, kot je bil dogovorjen med strankama.
Sodišče sme v javnem interesu, da zagotavlja koncentracijo in pospešitev postopka, narok preložiti zgolj v primeru, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, to je opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom. Samo okoliščine, ki opravičujejo vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ali podaljšanje roka po 110. členu ZPP, so lahko zadosten razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila stranke, ki se naroka ne more udeležiti. Poslovne obveznosti same po sebi niso opravičljiv razlog za izostanek z naroka. Izjema bi bila podana zgolj v primeru, če bi šlo za nujen in neodložljiv, nenadni dogodek, vendar pa tega tožeča stranka v predlogu za preložitev naroka ni trdila.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00036648
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 15, 23. OZ člen 336, 336/1, 356, 356/1, 356/2, 365, 366, 366/1. ZIZ člen 15, 44, 44/3, 88. ZPP člen 328, 332.
zastaranje judikatne terjatve - izvršba na podlagi verodostojne listine - začetek teka desetletnega roka za zastaranje judikatne terjatve - pretrganje zastaranja - pravica do sodnega varstva - poseg v pravico do sodnega varstva - učinkovito pravno varstvo - načelo sorazmernosti
Upnikova terjatev izhaja iz pravnomočne sodne odločbe, zato zanjo velja desetletni zastaralni rok. Zastaranje začne teči naslednji dan po pravnomočnosti sodne odločbe, tek zastaralnega roka pa se pretrga z uveljavljanjem terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom. Zaradi specifične narave sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je kombinirani postopek izdaje plačilnega naloga in hkratne dovolitve izvršbe, v takem primeru zastaranje ne začne teči že takoj po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč (šele) tedaj, ko je izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine pravnomočno končan.
Uveljavljanje terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ne pretrga teka zastaranja, če upnik kasneje odstopi od takega dejanja, vendar le, če se je upnik želel odreči pravnemu varstvu in ne tudi, če je umik posledica nezmožnosti oprave izvršbe.
Za dolžnika ni sporno, da je bil predlog za izvršbo v obravnavani izvršilni zadevi vložen dne 11. 10. 2018 in da je bil izvršilni postopek I 453/2003 ustavljen s sklepom z dne 6. 10. 2008, ki je postal pravnomočen dne 22. 10. 2008. Glede na dejstvo, da je bil dne 6. 10. 2008 izdan sklep o ustavitvi postopka, pa je tudi po presoji višjega sodišče treba šteti, da je (šele) s pravnomočnostjo tega sklepa začel teči desetletni zastaralni rok za zastaranje upnikove judikatne terjatve. Ne glede na to, ali je bil sklep o ustavitvi izvršilnega postopka pravilen oziroma potreben ali ne, je namreč odločilno, da je upnik sklep prejel in je zato upravičeno lahko štel, da je tek zastaralnega roka vezan na navedeni sklep oziroma na njegovo pravnomočnost.
Po judikaturi Evropskega sodišča za človekove pravice obstoj zastaralnih rokov sicer sam zase ni nezdružljiv z EKČP, je pa nedvomno poseg v konvencijsko pravico do sodnega varstva. Pretoga uporaba zastaralnih rokov, pri kateri sodišče ne upošteva okoliščin posameznega primera, lahko zato pomeni nedopusten poseg v pravico do dostopa do sodišča, če stranki nesorazmerno otežuje oziroma preprečuje, da bi uporabila razpoložljivo pravno sredstvo. Uporaba zastaralnih in prekluzivnih rokov ne sme biti taka, da onemogoča učinkovito varstvo pravic. Povedano drugače, ker je zastaranje poseg v konvencijsko in ustavno pravico do sodnega varstva, ki je legitimen, je sicer konvencijsko in ustavno lahko dopustno, vendar le, če je ta institut skladen z načelom sorazmernosti. Zakonska ureditev torej ne sme biti taka, da bi (zaradi sicer legitimnih ciljev) nesorazmerno in posledično nedopustno posegla v upnikovo pravico do sodnega varstva. Načelo sorazmernosti pa veže tudi sodišča, ki morajo zato zakonske določbe o zastaranju razlagati konvencijsko in – ustavno skladno, torej ne preširoko oziroma tako, da bi se prekomerno poseglo v upnikovo pravico do sodnega varstva.
Če je sodišče v izvršilnem postopku I 453/2003 presodilo, da je sklep potreben, zato ga je tudi izdalo in z njim ustavilo izvršilni postopek, se v tem postopku to vprašanje pri (istem) sodišču ne more spet odpirati. V nasprotnem bi bil upnikov položaj nepredvidljiv, kar pa je ne samo v nasprotju z upnikovo pravico do sodnega varstva, temveč tudi v nasprotju s potrebo po predvidljivosti urejanja pravnih razmerij, kar je, končno, sestavni del ustavnega načela pravne države.
ZZUSUDJZ člen 3. ZIZ člen 194, 194/2. ZS člen 83a, 83a/1.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - ustavitev nepremičninske izvršbe
Na podlagi 3. člena ZZUSUDJZ,1 ki je začel veljati 29. 3. 2020, roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo (prvi odstavek). Upniku se je rok iz drugega odstavka 194. člena ZIZ za čas veljavnosti začasnih ukrepov, določenih z ZZUSUDJZ, podaljšal.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00036055
ZVKSES člen 29. OZ člen 336, 336/1, 461, 461/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - poslovna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - grajanje napak - nastanek škode - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka
Stališče, da zastaralni rok začne teči šele od trenutka seznanjenosti upnika z elementi odškodninske obveznosti, pomeni, da dolžnik v primeru kršitve posamezne pogodbene dolžnosti nima nobene časovne zaščite pred odškodninskimi zahtevki sopogodbenika.
predlog za izdajo začasne odredbe - pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - prepoved razpolaganja z nepremičnino - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - poseg v lastninsko pravico - neznatna škoda - verjetnost obstoja terjatve - subjektivna nevarnost - onemogočena ali precej otežena uveljavitev upnikove terjatve - nesklepčnost predloga - grožnje nasprotne stranke - vlaganja v tujo nepremičnino - pavšalne in neizkazane navedbe
Pravica razpolaganja je bistveni element lastninske pravice, zato prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnine že po naravi stvari predstavlja tako velik poseg v lastninsko pravico, da presega vsebino pravnega standarda neznatne škode.
pogodba - obratovalni stroški - zastaralni rok - občasne terjatve - splošni zastaralni rok - pritožbene novote
Čim gre za pogodbeno razmerje, pa utemeljenosti tožničinega zahtevka ni mogoče presojati po pravilih o neupravičeni pridobitvi, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi prvo sodišče moralo upoštevati daljši zastaralni rok (pet let), ki velja za zastaranje terjatev iz tega naslova.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00040498
OZ člen 178, 179. URS člen 34, 35, 39, 39/1.
preklic izjave in opravičilo - objava preklica trditev - objava opravičila - umik vsebin s spletne strani - odstranitev s spletne strani - poseg v čast in dobro ime - kršitev osebnostnih pravic - nedenarni tožbeni zahtevek - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti - intenzivnost bolečin - poročanje o kazenskem postopku - kaznivo dejanje poslovne goljufije - relativno javna oseba - objava v medijih - svoboda izražanja (tisk) - razžalitev - objektivna žaljivost - objektivno žaljiv zapis - zaničevalnost in žaljivost zapisanih besed - arhiv objav - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je razžalitev vsako dejanje, s katerim storilec nekomu neupravičeno odreka spoštovanje, mu jemlje ugled ali s katerim zoper nekoga seje sovraštvo, prezir, prepir ali ga smeši. Žalitve so izrazi omalovaževanja ali zaničevanja, žaljive vrednostne sodbe, obrekovanje, žaljive obdolžitve, očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja, pa tudi resnične trditve, če so izrečene na žaljiv način. Pri presoji, ali je zapis objektivno žaljiv, je treba izhajati iz razumevanja povprečnega bralca in upoštevati celovit, povprečen in osrednji pomen izjavljenega besedila.
Očitek storitve kaznivega dejanja je tipična žaljiva izjava, ki posega v čast in dobro ime posameznika.
Sporni članek je bil v tiskani izdaji časopisa objavljen na 7. strani, v rubriki „kronika“. Objava preklica in opravičila na 1. strani časopisa, ki je namenjena najaktualnejšim in najpomembnejšim novicam, bi predstavljala nesorazmeren ukrep. Utemeljeno je namreč pritožbeno stališče, da lahko sodišče stranki prisodi nekaj manj od tistega, kar zahteva, ne more pa ji prisoditi kaj več ali kaj drugega. V konkretnem primeru odločitev, da je tožena stranka dolžna objaviti preklic navedb v spornem članku z opravičilom tožniku na strani, ki je kasnejša od 1. strani časopisa, predstavlja nekaj manj od tistega, kar je zahteval tožnik.
Odgovornosti in naloge novinarjev niso tako daljnosežne, da bi se jim lahko ali smelo naložiti, da iz javnih arhivov izbrišejo članke, tudi če posegajo v osebnostne pravice oškodovancev. Spletni arhivi medijev so varovani v okviru pravice do svobode izražanja, saj se s tem, ko se javnosti omogoča dostop tudi do starejših medijskih objav, omogoča oblikovanje demokratične razprave o zadevah, ki so v javnem interesu. Odstranitev članka iz (spletnega) arhiva, tudi če posega v osebnostne pravice oškodovanca, bi pomenila cenzuro in pisanje zgodovine na novo, kar je povsem v nasprotju s pravico do svobode izražanja.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 205, 208.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu na določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno kraj opravljanja dela, saj pogodbi o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določata glavni kraj opravljanja dela (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016). Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na navedena delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 82, 204, 204/4, 205, 208.. ZDR-1 člen 31, 49.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso poti na redno delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. ZDR-1 v 31. členu določa, da je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe kraja, v skladu z določbo 49. člena ZDR-1, skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela. Zato ni mogoče upoštevati stališča tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo tožnikove poti na odrejena delovišča za službene poti, za katere tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbojna zakonska domneva - pravilno vročanje - neverodostojnost vročilnice - lastnoročen podpis - poseg v lastninsko pravico
Pravilno izpolnjena vročilnica (povratnica) je javna listina v smislu določb 224. člena ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, torej v konkretnem primeru, da je bila navedenega dne (18. 4. 2019) toženki tožba s prilogami in pozivom na odgovor vročena. To domnevo je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost vročilnice, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
V konkretnem primeru ima tožnica do toženca ne le poslovno terjatev iz kreditne pogodbe s tožencem kot podjetnikom posameznikom, ampak še terjatev do toženca kot fizične osebe na podlagi njegove poroštvu podobne zaveze. Toženec je torej dolžan plačati vtoževano terjatev na podlagi poroštvu podobnega jamstva (sporne izjave), ki ga je prevzel kot fizična oseba in na katerega ne učinkuje poenostavljena prisilna poravnava izvedena nad njim kot podjetnikom posameznikom.
duševno zdravje - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem - določitev socialno-varstvenega zavoda - prostorska zasedenost
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom sprejem nasprotne udeleženke na varovani oddelek pritožnika odložilo do sprostitve prostega mesta, pa se za pravno povsem nepomembne za odločitev v tej zadevi izkažejo tudi vse preostale zelo obširne pritožbene navedbe pritožnika, v katerih izpostavlja problematiko in nedopustnost nameščanja oseb na prezasedene varovane oddelke socialno varstvenih zavodov, neizpolnjevanje kadrovskih in tehničnih pogojev za nameščanje oseb v prezasedene varovane oddelke in posledično tudi kršitve z ustavo in zakoni varovanih temeljnih pravic in svoboščin tako oseb, ki se na takšne prezasedene varovane oddelke socialno varstvenih zavodov nameščajo kot tudi oseb, ki so tam že nameščene in zaposlenih v socialno varstvenih zavodih.
predlog za obnovo postopka - pravočasnost vložitve predloga za obnovo postopka - tek roka za vložitev predloga za obnovo postopka - vročitev odločbe - seznanitev z dejstvi in okoliščinami - prepozen predlog za obnovo postopka
Obnova postopka iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP je predvidena za primere, ko stranki sodno pisanje ni bilo vročeno in mu je bila zato odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, torej v primerih kršitve načela kontradiktornosti oziroma pravice do izjavljanja. Iz podatkov spisa izhaja obstoj tega obnovitvenega razloga.
V primeru, če je vložen predlog za obnovo postopka po 2. točki 394. člena ZPP, je tak predlog vložen pravočasno, če se vloži v tridesetih dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki (2. točka prvega odstavka 396. člena ZPP), torej v konkretnem primeru od vročitve zamudne sodbe tožencema. Po stališču pravne teorije in sodne prakse pa zlasti v primerih, ko stranka ni prejela niti tožbe, niti sodbe, rok za vložitev predloga za obnovo postopka začne teči šele od trenutka strankine dejanske seznanitve oziroma zavedanja o obstoju obnovitvenega razloga. V konkretni zadevi sta bila toženca že z vročitvijo zamudne sodbe seznanjena, da zoper njiju teče postopek, v katerem dotlej nista imela možnosti sodelovati.
Rok za vložitev predloga za obnovo postopka je začel teči že z vročitvijo zamudne sodbe, kar pomeni, da sta toženca predlog za obnovo vložila 3. 4. 2020 prepozno.
ZIZ člen 55, 55/1, 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/5, 238f.
izvršitev odločbe o osebnih stikih - časovne meje pravnomočnosti
Dolžnica se v ugovornem postopku, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti, ne more več sklicevati na okoliščine, ki so obstajale že v fazi izdaje izvršilnega naslova.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - za odločitev relevantne okoliščine - dogovor o obročnem odplačilu - odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ugovorne navedbe dolžnice o tem, da za izterjevani znesek ni prejela možnosti odloga ali plačila na obroke, da je za vsako terjatev možen izvensodni dogovor, ki ga lahko dolžnik sklene z upnikom, in da ima zaradi sinovih dolgov še nekaj drugih obveznosti, ki jih mesečno plačuje, in jih v primeru izvršbe ne bo več mogla plačevati, ne predstavljajo pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi, kolikor bi se izkazala za resnična, dolžnica morebiti lahko dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.
motenje posesti - dotedanji način izvrševanja posesti - motilno dejanje - prepis zvočnega posnetka - pravica do izjave
Določilo 35. člena SPZ določa, da se v razmerju med več posestniki iste stvari (torej soposestniki) šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti. V ugotovljenih okoliščinah očitana ravnanja tožencev ne predstavljajo motilnih ravnanj, saj toženci z njimi niso spremenili ali ovirali dotedanji način izvrševanja tožnikove soposesti.
Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o končni odločitvi ter tega vročilo pravdnim strankam preden je tem vročilo tudi prepis zvočnega posnetka zaslišanja priče. Sodišče prve stopnje je s tem sicer kršilo določila četrtega odstavka 125a. člena ZPP, vendar pa ta kršitev na pravilnost in zakonitost odločitve o glavni stvari ni vplivala. Zaradi navedenega pritožniku tudi ni bila kršena pravica do izjave. Prepis zvočnega posnetka namreč ni dokaz, ki bi ga sodišče prve stopnje upoštevalo ob ugotavljanju pravno pomembnih dejstev.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00037277
ZIKS-1 člen 24, 82.
odlog izvršitve kazni zapora
Za pritožbeno sodišče ni dvoma, da je bila obsojencu zagotovljena zadostna kontradiktornost. Kot rečeno je v vlogi z dne 5. 6. 2020 obsojenec ob jasnem odgovoru komisije, zaman pogrešal izrecno opredelitev na vprašanje nesprejemljivosti mnenja dr. B., razprava o odložitvenem razlogu s področja psihiatrije pa je zaradi poteka časa postala brezpredmetna. Dopolnitev mnenja komisije tako tudi po sodbi pritožbenega sodišča ni bila potrebna, dejansko stanje je bilo na podlagi razpoložljive dokumentacije in strokovno utemeljenega mnenja komisije v zadostni meri in pravilno ugotovljeno, zaradi česar je zaključek sodišča prve stopnje, da odložilni razlogi, niti v smislu določila 24. člena ZIKS-1, niti v smislu določila 1. in 2. točke prvega odstavka 82. člena ZIKS-1 niso podani. Glede na navedeno se odločitev o zavrnitvi obsojenčeve prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora izkaže kot pravilna in zakonita.