dodelitev otroka v vzgojo in oskrbo - ureditev stikov - stiki očeta z otrokom - skupno starševstvo - pravica do poštenega sojenja - varstvo koristi otroka
Sodišče je pri urejanju stikov upoštevalo dober odnos med očetom in sinom, njuno navezanost in dejstvo, da mati stike spodbuja. Zato je odločilo, da se tedenski stiki izvajajo neomejeno, po predhodnem dogovoru med udeležencema oziroma med staršema, predvsem upoštevaje potrebe in želje mld. otroka. Ob tem je sledilo tudi stališču, ki ga je toženec izrazil na naroku, da naj stiki ne bodo preveč formalno določeni, in z odločitvijo zasledovalo cilj ohranitve svobodnega in neobremenjenega starševskega razmerja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048758
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1, 324/1-3, 324/6.. ZKP člen 367, 367/1, 371, 371/1-9, 390.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - opis dejanja - pravna opredelitev dejanja - dokazna ocena - odločilna dejstva - verodostojnost izpovedbe - odvzem motornega vozila - sorazmernost - uporabnik vozila - nedovoljena pritožba - sprememba obtožbe
Sodišče ni vezano na pravno opredelitev dejanja v obtožbi, ampak izključno na opis dejanja v obtožbi. V konkretnem primeru pa je opis obravnavanega dejanja v obtožnem predlogu upoštevajoč modifikacijo na glavni obravnavi tak, da obdolžencu očita kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. in 3. alineji 3. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1, kot je obravnavano dejanje pravno opredelilo sodišče prve stopnje. Prekoračitev obtožbe torej ni podana.
pritožba se šteje za umaknjeno - neplačilo sodne takse za pritožbo
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00037542
ZPP člen 2, 2/1, 212. OZ člen 921, 949, 949/1.
zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - strojelomno zavarovanje - obseg kritja - odbitek - odločitev v mejah postavljenega zahtevka - splošni pogoji - pogodbeno materialno pravo - ugotavljanje pogodbenega prava - iura novit curia - trditveno breme
Iz navedb tožene stranke izhaja, da je podala ugovor v smislu tretjega odstavka 5. člena Splošnih pogojev - torej ugovor znižanja zavarovalnine zaradi tehničnih izboljšav stroja ne pa tudi ugovora znižanja zavarovalnine zaradi obrabe, starosti in ekonomske ali tehnične zastarelosti po 2. točki prvega odstavka 5. člena Splošnih pogojev. Tožena stranka se v svojih vlogah ni niti enkrat sklicevala na določilo 2. točke prvega odstavka 5. člena Splošnih pogojev niti ni podala nobenih konkretnih trditev o pravno odločilnih dejstvih povezanih z obrabo, starostjo in ekonomsko ali tehnično zastarelostjo. Sodišče lahko odloča le v mejah postavljenega zahtevka ali ugovora. Zato je sodišče prve stopnje s tem, ko je odločilo, da je tožena stranka upravičena do odbitka 30 odstotkov zavarovalnine zaradi obrabe, starosti in ekonomske ali tehnične zastarelosti kršilo določila pravdnega postopka (odločitev mimo trditev strank).
Pogodbenega materialnega prava sodišče namreč ni dolžno poznati po uradni dolžnosti in ga lahko uporabi le v mejah, v katerih se nanj sklicujejo pravdne stranke, pri čemer vsebino konkretnih pravil, ki sta jih pogodbeni stranki določili s sklenitvijo pogodbe, sodišče ugotavlja po pravilih, po katerih ugotavlja (pravno pomembna) sporna dejstva.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - kontrolni zdravstveni pregled - rok za vložitev predloga - nastop pravnomočnosti - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS
Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pritožniku pojasnjuje, da so njegove dileme v zvezi s težavami pri pridobitvi omenjenega zdravniškega spričevala v tem trenutku preuranjene, kajti izpodbijani sklep še sploh ni postal pravnomočen, kajti v skladu z drugim odstavkom člena 199 ZP-1 nastopi pravnomočnosti šele z dnem, ko se odločitev odpravi vlagatelju pravnega sredstva, torej v konkretnem primeru pritožniku. Ker torej pravnomočnost še ni nastopila, je preuranjena bojazen pritožnika, da bo zamudil 15-dnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00035846
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 921, 965, 965/1. ZPP člen 7, 212, 214, 286, 286/4, 302, 337, 337/1.
škoda zaradi odklopa elektrike - napoved - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovanja - odškodninska odgovornost zavarovanca - neposlovna odškodninska odgovornost - nesporna dejstva - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - trditveno breme - pomanjkljive trditve - konkretizacija navedb - dokaz v informativne namene - mejni prag zadostne verjetnosti - protipravnost - objektivna predvidljivost posledice - preventivna vloga odškodninskega prava - krivda - malomarnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - prekluzija navedb - nov začetek glavne obravnave - nedopustne pritožbene novote
Pri neposlovni odškodninski odgovornosti je protipravno ravnanje vsako ravnanje (aktivno ravnanje ali opustitev), katerega objektivno predvidljiva (čeprav ne nujno najbolj pogosta) posledica je nastanek škode, pri čemer je potrebno izhajati iz okoliščin konkretnega primera.
S tem ko oškodovanec (kot v obravnavanem primeru) dokaže vzročno zvezo med ravnanjem odgovorne osebe in škodnim dogodkom, hkrati z zadostno verjetnostjo dokaže tudi, da ima to ravnanje značilnost ravnanja, ki utegne drugemu povzročiti škodo, torej protipravnega ravnanja kot predpostavke odškodninske odgovornosti.
Na področju poklicnega (profesionalnega) udejstvovanja se profesionalna skrbnost presoja po pravilih stroke, ki veljajo na tem področju. Dolžnost predvideti negativne posledice določenega ravnanja, ki je v zvezi s poklicnim udejstvovanjem profesionalne osebe, je tako rekoč izenačena z objektivno predvidljivostjo teh posledic. Vse negativne posledice profesionalnega udejstvovanja namreč spadajo v notranjo sfero profesionalne osebe.
pravna oseba - sodna taksa - sodna taksa za pritožbo - razlogi za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme za taksno oprostitev - pavšalne pritožbene navedbe - napačen pravni pouk
Sodišče prve stopnje je v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zelo konkretno pojasnilo stanje poslovnih prostorov, pritožnica pa ni ponudila nobenega konkretnega argumenta, ki bi ovrgel pravilnost presoje sodišča prve stopnje (v primerjavi z ugotovitvami sodišča prve stopnje so ravno pritožbene navedbe tožene stranke pavšalne).
Tožena stranka je kot prosilec dolžna s konkretnimi dokazi dokazati svoje navedbe o nezmožnosti plačila sodne takse, česar pa v obravnavani zadevi ni uspela dokazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00035734
ZPP člen 7, 212.
spor majhne vrednosti - plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo
Toženka svojemu procesnemu (trditvenemu) bremenu ni zadostila, zaradi česar sodišče prve stopnje v zvezi z njeno zatrjevano terjatvijo ni moglo česarkoli (vsebinsko) ugotavljati oziroma pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka upoštevati.
nasilje v družini - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - varnostni ukrep odvzem predmetov - izločitev sodnikov - predlog državnega tožilca - velika količina orožja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - hišna preiskava - kolektivno kaznivo dejanje - družinska skupnost - nerazumljiv izrek - privilegirana priča
V zaključni besedi na glavni obravnavi 23. 10. 2019 je državno tožilstvo predlagalo izrek varnostnega ukrepa prepovedi približevanja in komuniciranja z oškodovanci B.V ter T.P. ,S. P. in T. P., ki ga sodišče prve stopnje obdolžencu ni izreklo. Sodišče prve stopnje na predlog tožilstva, da takšen ukrep izreče, ni vezano, in ker predloga očitno ni ocenilo kot utemeljenega, varnostnega ukrepa ni izreklo, kar pa ne terja obrazložitve v sodbi. Sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o "veliki količini" kot kvalifikatornem zakonskem znaku obdolžencu očitanega kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po drugem odstavku 307. člena KZ-1. Odsotnost razlogov v sodbi, zakaj sodišče ocenjuje, da gre v obravnavanem primeru za veliko količino orožja, predstavlja odsotnost razlogov o odločilnem dejstvu, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Obdolžencu očitano kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 je kolektivno kaznivo dejanje z očitki več izvršitvenih ravnanj v daljšem časovnem obdobju, pri čemer je v peti alineji ustrezno konkretiziran način izvršitve kaznivega dejanja, ki sodi v sklop kolektivnega kaznivega dejanja, v sklopu opisanih ravnanj pa očitek, da je obdolženec ob zgodnji jutranji uri hodil s svetilko po hiši in z njo svetil v spalnico, v kateri je spala oškodovanka, in ko je v sobi druge oškodovanke na opisan način ravnal s kamero, ustreza grdemu ravnanju kot eni izmed alternativnih oblik očitanega kaznivega dejanja. Napadena sodba o družinski skupnosti oziroma o njenem razpadu tudi nima razlogov, gre pa za odločilno okoliščino, saj je pojem "družinska skupnost" (in s tem njen obstoj) zakonski znak kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1. Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, pa gre za kaznivo dejanje po tretjem (v zvezi s prvim odstavkom ) 191. člena KZ-1, za katerega je predpisana nižja kazen. Sodišče prve stopnje je obdolžencu po prvem odstavku 73. člena KZ-1 izreklo varnostni ukrep, s katerim je odvzelo zaseženo orožje, vendar v izreku sodbe ni določno navedlo, katero orožje se obdolžencu vzame. Takšno pomanjkljivost, ko iz izreka sodbe ni razvidno, katero orožje je predmet odvzema, ne more nadomestiti obrazložitev v sodbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00036605
ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 355, 3558/2.
dokazna ocena - posredni ali indicijski dokazi - indična sodba - prepričanje kot dokazni standard - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ko sodišče ne razpolaga z neposrednimi dokazi, ko torej ugotavlja dejstva na podlagi posrednih dokazov - indicev, bo obsodilno sodbo izdalo le tedaj, če gre za takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo in potrjujejo, da tvorijo zaprt krog in je na podlagi njih mogoče onkraj razumnega dvoma sklepati, da je obtoženec storil kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe.
Argumenti, ki jih je sodišče prve stopnje podalo za svojo dokazno oceno, so logično prepričljivi in življenjsko sprejemljivi ter jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema.
motenjski spor - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji - nastanek težko nadomestljive škode - trditveno breme
V konkretnem primeru so popolnoma izostale trditve tožnika glede izpolnjenosti pogoja reverzibilnosti, po katerem mora biti učinek začasne odredbe odpravljiv, kar pomeni, da mora upnik izkazati tudi možnost vzpostavitve v prejšnje stanje v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka. Tožnik trditev v tej smeri ni zmogel niti v predlogu za izdajo začasne odredbe niti v pritožbi. V predlogu, s katerim je zahteval prepustitev posesti, je podajal le navedbe o izpolnjenosti pogoja po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ in vzpostavitve prejšnjega stanja ni niti omenil. V pritožbi sicer omenja možnost vzpostavitve prejšnjega stanja, a gre za povsem pavšalno dikcijo, ki je zopet podkrepljena le s trditvami v smeri izpolnjenosti pogoja po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ (da toženka stanovanje oddaja v najem zaradi pridobivanja dodatnega dohodka; da ne bo utrpela nobene škode, če bi se začasna odredba izkazala za neutemeljeno, saj ji bo tožnik za čas postopka dolžan plačati najemnino) in z zmotnim stališčem, da predstavlja za toženko vzpostavitev prejšnjega stanja plačilo najemnine s strani tožnika.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za zamudo - merilo krivde
Vsebinska presoja predloga za vrnitev v prejšnje stanje in zaključek o neupravičenosti zatrjevanih razlogov za zamudo narekuje zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje in ne njegovo zavrženje kot nedovoljenega.
Za odpravo morebitnih nezakonitosti v sodnih postopkih so strankam na voljo pravna sredstva, ki jih morajo uveljavljati v zato predvidenih rokih. Morebitne nezakonitosti so namreč kvečjemu vzrok (povod) za aktivna in pravočasna procesna dejanja strank, ne pa ″upravičen vzrok″ za zamudo stranke s procesnim dejanjem.
Upravičenost oziroma neupravičenost zamude v zvezi s predlogi za vrnitev v prejšnje stanje se presoja po merilih krivde. Pri tem je vrnitev v prejšnje stanje mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena. Le nezakrivljeno ravnanje stranke oziroma njenega pooblaščenca (saj je krivda odvetnika stranke izenačena s krivdo stranke) ob dogodkih resnejše narave, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Iz izpodbijanega sklepa v nasprotju s pritožbenimi navedbami izhajajo vse obligatorne sestavine, ki jih citirana zakonska določba terja za odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Navedeno torej pomeni, da se ta postopek začne po uradni dolžnosti, torej na podlagi obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence KT, ki pristojno sodišče tudi obvesti o tem, da je posamezni storilec dosegel oz. presegel število KT, ki je podlaga za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato se v takih postopkih v nasprotju s pritožbenimi navedbami, ki sodišču očitajo odsotnost kontradiktornosti, ne vročajo znova odločbe, na podlagi katerih je prišlo do vpisa KT v skupno evidenco KT pri MPRS.
ZPP člen 137, 137/1, 142, 142/1, 142/2. ZIZ člen 15, 239.
pooblastilo - prenehanje pooblastila za zastopanje - obseg pooblastila
Postopek zavarovanja je sodišče prve stopnje ustavilo šele z izpodbijanim sklepom, zato je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep, glede na to, da pritožnik do njegove izdaje ni preklical pooblastila in mu do takrat ni prenehalo pooblastilo, utemeljeno vročilo pooblaščencu drugega tožnika.
Vsebinsko pravnomočno razsojena stvar je negativna procesna predpostavka oziroma procesna ovira za ponovno odločanje (tudi) o enakem predmetu zahteve za izločitev dokazov. Splošno veljavno načelo res iudicata, ki zajema pravilo o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari, torej onemogoča ponovno vsebinsko presojo enake zahteve, saj je pravica do vložitve take zahteve, s pravnomočno odločitvijo sodišča že izčrpana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00038790
ZIL-1 člen 3, 42, 42/1, 47, 47/1, 47/2, 47/2-b, 48, 48/1, 48/1-a, 48/1-d, 82, 82/2, 82/2-c, 121, 121/1. Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije člen 1, 9, 9/3, 9/3-a, 9/3-b, 212, 212/2. ZPP člen 199, 199/1.
kršitev blagovne znamke - tožba zaradi kršitve pravic - znamka - pravice iz znamke - kršitev pravic iz znamke - verjetnost zmede v javnosti - stranska intervencija - pravni interes za stransko intervencijo
Stranska intervenientka je potencialna kršiteljica pravic iz znamke, če se ne dokaže, da znamka sploh ni bila kršena. Interes, da zmaga v pravdi tožena stranka iz razloga, da kršitev pravice tožeče stranke ni podana, ima tudi stranska intervenientka, saj je od tega odvisno, katera dejanja so posledično prepovedana tudi njej na podlagi določb Uredbe o blagovni znamki EU ali določb ZIL-1 o absolutnih in izključujočih pravicah, ki jih daje znamka.
Kot znaka ni mogoče šteti le posamičnega elementa, iztrganega iz grafične celote, saj zgolj ta izsek ni tisto, s čimer se domnevni kršitelj predstavlja v gospodarskem prometu. Za znak je namreč značilno, da njen obseg ni jasno določen, temveč je treba v konkretnem primeru ugotavljati, kaj obsega.
Zato je pravilna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da zaradi prevelike različnosti znakov verjetnost zmede ni podana niti za obravnavano znamko EU št. 017429325 niti ne posledično za ostale znamke tožeče stranke, ki vsebujejo Skënderbegovo ime v različnih jezikovnih različicah in slogih pisave. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opravljati bolj podrobne primerjave preostalih znamk tožeče stranke z znakom, s katerim je opremljeno zaseženo blago.
V primeru, ko znamke tožeče stranke vsebujejo Skënderbegovo ime v različnih jezikovnih različicah in slogih pisave, je napis DURRES prevladujoč v vseh razsežnostih in kot najbolj distinktiven element znaka na zaseženem blagu v očeh končnih potrošnikov vinjaka ustvari drugačen vtis znakov iz prav vseh preostalih znamk tožeče stranke.
Verjetnost zmede se interpretira v smislu zmede potrošnika glede izvora blaga, se pravi glede proizvajalca ali dobavitelja blaga. Tožeča stranka se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da vinjak sodi med proizvode široke potrošnje, katerega kupuje odrasla, lahko tudi starejša populacija.
Stranska intervenientka (proizvajalec) je registrirala svojo firmo v letu 2001, to je več let pred prijavo katere koli znamke tožeče stranke. To pa ji daje podlago za njeno uporabo, ne samo na podlagi 124.c člena ZIL-1, ampak tudi na podlagi prvega odstavka 9. člena Uredbe o blagovni znamki EU. Tudi po splošno uveljavljenih pravilih, ne more kdo, ki je kasneje registriral znak kot blagovno znamko nekomu, ki je pred njim začel uporabljati firmo in označevati svoje blago s firmo, prepovedati njene uporabe.
Tožeča stranka ne more uveljavljati svojih upravičenj iz registriranih blagovnih znamk zoper osebe, ki uporabljajo pravice in upravičenja, ki so obstajala že pred prijavo znamk. Pri tem ni pomembno, koliko časa je stranska intervenientka uporabljala znak.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037155
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožnik na dneve, ki jih je tožena stranka evidentirala kot proste, ni bil prost, saj je bil kot voznik oklepnika zadolžen za opravo pregleda vozil skupaj z drugim voznikom oziroma za temeljno vzdrževanje vozil, takšni pregledi pa so trajali približno eno uro na dan, obvezni pa so bili dan pred patruljo (te pa so potekale večinoma v ponedeljek, kar izhaja iz evidenc). Ugotovilo je še, da je na začetku in na koncu tožnikove misije nepretrgoma potekala predaja med kontingentoma, tako da tožnik v spornem obdobju zaradi predaje ni bil prost. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo tudi na ugotovitev, da se je bil tožnik dolžan vsak dan udeležiti sestankov, na katerih so bili pripadniki seznanjeni z varnostno situacijo in so se, tudi z ogledom zemljevidov ipd., pripravljali na patruljo ter se seznanjali s tekočimi varnostnimi razmerami in ustrezno pripravljali na naloge. Poleg navedenega je tožnik sodeloval tudi pri t.i. admin premikih, ki so se opravljali ob nedeljah, ter pomagal urejati okolico. Glede na navedeno je treba zavrniti pritožbeno trditev, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kaj je tožnik delal na dneve, ki so bili v evidencah zabeleženi kot njegovi prosti dnevi tedenskega počitka. Prav tako je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da je vsebina navedenega dela takšna, da ni mogoč zaključek, da je tožnik kljub opravljanju tega dela ta dan počival. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem, da gre za naloge, ki so glede na svojo vsebinsko in časovno komponento taka obremenitev za pripadnika, da jih ni mogoče šteti zgolj kot obvezno prilagajanje načinu življenja v vojaški bazi, še posebej glede na dejstvo, da je šlo za vojaško misijo v Libanonu.
ZDZdr člen 39, 39/1, 50, 50/1. ZNP-1 člen 36, 36/3.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje zdravja in premoženja - ogrožanje zdravja drugih - druge oblike zdravljenja - milejši ukrep
Ker prvi odstavek 50. člena ZDZdr določa, da je zoper sklep, s katerim se osebo sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve, pritožbeni rok tri dni in gre navedeno določilo v razmerju do določil ZPP in ZNP-1 šteti za specialno (lex specialis), se nasprotni udeleženec v pritožbi na 15 in 30 dnevni pritožbeni rok neutemeljeno sklicuje. Skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZNP-1 lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku pritožbenega roka, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, oziroma če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.
načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - sprememba upnika - splošno znana in sodno znana dejstva - prehod terjatve
V ugovornem postopku ni bilo prerekano, da upnik v predlogu za izvršbo ni izpolnil svoje dolžnosti in ni pojasnil niti izkazal, da je upravičenec do terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova.
Prvo sodišče je na podlagi takega predloga pritožbenega sodišča opravilo poizvedbe pri PP Ž. in dne 3. 7. 2020 prejelo dopis, v katerem je sporočeno, da s strani storilca navedeni prekrškovni organ ni prejel nobene ZSV zoper PN 0000120887720, storilec pa je v roku, to je do dne 30. 1. 2020 poravnal polovičko izrečene globe v višini 250,00 EUR. Storilec pa prav tako po pozivu predlagatelja, da predloži dokazilo o oddaji pošiljke, ki bi dokazovala vložitev ZSV pri prekrškovnem organu, kar je storilec prejel že 26. 6. 2020, ni odgovoril.