pritožba – pravočasnost pritožbe – iztek roka za pritožbo na dela prosti dan
Pritožnik ima prav, da je sodišče prve stopnje pri presoji pravočasnosti pritožbe nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 101. člena ZUP (v zvezi z drugim odstavkom 68. člena ZUP). Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če je pristojni organ prejem, preden izteče rok. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP). Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prosti dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drugi dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se po drugem odstavku 101. člena ZUP izteče rok s pretekom prvega naslednjega delovnika. V obravnavani zadevi je bil zadnji rok za pritožbo iztekel 6.6.2015, na soboto, ko sodišče ne dela (na podlagi 51. čelna Sodnega reda je poslovni čas sodišč od ponedeljka do petka). Glede na navedeno se je rok za pritožbo iztekel s pretekom prvega naslednjega delovnika, to je 8.6.2015 (ponedeljek), ko je obsojenec potom pooblaščenke priporočeno po pošti vložil pritožbo. Ker torej pritožba vložena priporočeno 8.6.2015 (in ne 16.9.2013 kot je očitno pomotno navedeno v izreku izpodbijanega sklepa), ni prepozna, je sodišče ravnalo napačno, ko jo je zavrglo.
ZOdvT člen 11, 13. ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/1, 163/2.
stroški pravdnega postopka – določanje nagrade glede na vrednost predmeta – zahteva za povrnitev stroškov – izstavitev računa
Zahteva po izstavitvi in specifikaciji računa zadeva notranje (mandatno) razmerje med odvetnikom in stranko in v ničemer ne vpliva na zunanje razmerje odvetnika do sodišča oziroma do nasprotne stranke. Sodišče o povrnitvi stroškov zastopanja po odvetniku odloča le, če jih stranka specificirano priglasi v vlogi ali na naroku, ne glede na to, ali je odvetnik zanje izstavil račun stranki oziroma ali mu jih je stranka, ki jo zastopa, tudi dejansko plačala. To je izključno stvar njunega razmerja. Za odločitev v konkretnem primeru je pomembno zgolj to, da je tožena stranka stroške priglasila in je upravičena do njihove povrnitve na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP.
stroški zastopanja v postopku po Zakonu o duševnem zdravju - samostojnost postopka podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - uporaba Odvetniške tarife
Postopek podaljšanja zadržanja na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda ne predstavlja nadaljevanje že začetega postopka, temveč povsem samostojen postopek na podlagi določbe 77. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr).
spor majhne vrednosti - izdaja odločbe o sporu brez razpisa naroka
Sodišče lahko tudi v primeru spornega dejanskega stanja ob izpolnjenih predpostavkah iz drugega odstavka 454. člena ZPP izda sodbo brez razpisa naroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK
VSL0077939
ZDen člen 66. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. OZ člen 171, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 158.
zastaranje terjatev – začetek teka zastaralnega roka – opustitev izvedbe spremembe zemljiškoknjižnega stanja po uradni dolžnosti – prispevek oškodovanca – privolitev oškodovanca – stroški postopka – umik tožbe
Če bi upravna enota predlagala spremembo v zemljiški knjigi bi se neizvršljivost denacionalizacijskih odločb nemudoma ugotovila, kar bi tožeči stranki omogočilo, da ustrezno ukrepa. Opustitev uslužbenca upravne enote je zato v vzročni zvezi z nastalo škodo in niti ni pravno pomembno, ali sta denacionalizacijski odločbi nični, ali pa ju je bilo treba zgolj dopolniti v smeri, da bi bili sposobni za vpis v zemljiško knjigo.
Čeprav je tožeča stranka v drugih sodnih postopkih uspela ubraniti svojo lastninsko pravico in je s tem preprečila nastanek bodoče škode, za katero bi bila sicer odgovorna tudi tožena stranka (in je za ta del umaknila tožbo), pa v veljavnih procesnih določbah ZPP ni najti opore za sklep, da je mogoče stroške konkretnega pravdnega postopka naprtiti v plačilo toženi stranki, ker je prišlo do umika tožbe, ker vtoževana (bodoča) škoda ni nastala zaradi ravnanj tožeče stranke (ne tožene).
stroški obratovanja – stroški upravljanja – subrogacija – funkcionalnost stavbe – pravni interes za izpolnitev obveznosti – zastaralni rok – občasne terjatve
Terjatve upravnika iz naslova zalaganja stroškov dobaviteljem imajo (lahko) pravno naravo verzijskega zahtevka. Kljub temu pa to ni edina pravna podlaga, na kateri je upravnik lahko (ne)upravičen do povračila tovrstnih stroškov. Razen tega je namreč takšnim zahtevkom mogoče ugoditi tudi skladno z določbami o subrogaciji, v določenih primerih pa celo skladno z določbami o poslovodstvu brez naročila. Katero pravno podlago je potrebno uporabiti v posameznem primeru, je odvisno od trditev, ki jih v zvezi s tem podajo pravdne stranke. Pri tem se določbe o verziji uporabljajo zgolj v primeru, ko pravo upravičencu ne daje nobenega drugega pravnega varstva.
odpravnina - predsednik upravnega odbora - prenehanje mandata - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - višina odpravnine
Stališče sodišča prve stopnje, da predsedniku upravnega odbora (tožniku) v skladu z 284. členom ZGD-1 odpravnina pripada le, če jo določi statut ali skupščina, je materialnopravno zmotno. Navedeni člen namreč ureja le plačilo za delo članov upravnega odbora delniške družbe, odpravnina pa ne predstavlja plačila za delo niti po določbah ZGD-1 niti po določbah ZDR. Čeprav je odpravnina plačilo, ki je povezano z opravljanjem (preteklega) dela, ni plačilo za delo. Predstavlja zgolj nadomestilo zaradi prenehanja delovnega razmerja oziroma prenehanja določene funkcije v gospodarski družbi, do katere ni prišlo po krivdi delavca oziroma člana organa vodenja ali nadzora. Ker ZGD-1 ne prepoveduje odpravnine zaradi prenehanja funkcije predsednika upravnega odbora, veljavno sklenjena Pogodba o članstvu v upravnem odboru pa določa, da je tožnik upravičen do odpravnine, je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen. Ker se je zoper toženo stranko pričel postopek prisilne poravnave, se višina odpravnine določi ob upoštevanju sklepa o potrditvi prisilne poravnave.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - POGODBENO PRAVO
VSL0070916
OZ člen 323 – 327, 395, 1018, 1019, 1019/3.
kreditna pogodba - zavarovanje upnikove terjatve - solidarno poroštvo - hipoteka - izbira upnika - ugovor vrstnega reda uporabe zavarovanj - vsebina solidarnosti dolžnikov - prehod upnikovih pravic na poroka - prenovitev pogodbe
Tudi če bi se tožnica z uveljavitvijo hipoteke, s katero je zavarovala svojo terjatev, lahko hitreje in uspešneje poplačala, toženka nima ugovora vrstnega reda uporabe zavarovanj, temveč mora kot porok plačati dolg, nakar nanjo preide glavna terjatev skupaj s stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev.
duševno zdravje – omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov – zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – duševna bolezen – manija
Po mnenju izvedenca gre pri pridržanki, ki je že enajstič sprejeta na zaprti oddelek, za duševno bolezen, zaradi katere je pacientka trenutno v fazi manije. Njeno vedenje, tudi na odprtem oddelku, kjer se je prej hospitalno zdravila, je bilo takšno, da si je povzročala tako materialno kot socialno škodo in zato potrebuje nadaljnje bivanje in zdravljenje na varovanem oddelku.
Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, kot je (ponovni) predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo. Okoliščina, da je bilo o predlogu tožene stranke že pravnomočno odločeno (predlog za oprostitev plačila sodne takse je bil zavrnjen, plačilo sodne takse pa odloženo), predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno vsebinsko presojo le-tega. Le nove, spremenjene okoliščine, bi lahko predstavljale dejansko podlago novemu predlogu, ki pa jih tožena stranka ni navedla.
sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – bipolarna afektivna motnja – ogroženost življenja – ogroženost premoženja
Zaradi duševne motnje udeleženke (bipolarna afektivna motnja), ki se izraža v preganjalnih blodnjah, bolezenski neuvidevnosti, heteroagresivnosti in nevarnem vedenju, so ogroženi tako njeno življenje (in premoženje) kot tudi življenje (in premoženje) drugih. Ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi milejšimi oblikami zdravljenja zaradi udeleženkine nekritičnosti in neuvidevnosti do njenega bolezenskega stanja, tako da so izpolnjeni zakonski pogoji za njen sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.
Tožena stranka je pravna oseba in zato po materialnem pravu ne more biti v celoti oproščena plačila sodne takse. Tudi če je tožena stranka v postopku prisilne poravnave, je to po materialnem pravu ne odvezuje dolžnosti plačati vsaj dela sodne takse, torej ne more biti oproščena plačila sodne takse v celoti.
ZPP člen 213, 287, 263, 289, 289/3. ZDR člen 10, 52, 52/1, 52/1-3, 54, 77, 77/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožena stranka je dokazala, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnikom sklenjena zaradi začasno povečanega obsega dela zaradi dobav premoga. D
ejstvo, da je imela tožena stranka v tem obdobju povečan obseg dela (tudi) zaradi koriščenja letnega dopusta ostalih delavcev, ne pomeni, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena iz razloga, ki v njej ni naveden.
R
azlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bil le navidezen, zato je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zakonito. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za transformacijo tožnikovega delovnega razmerja pri toženi stranki iz določenega v nedoločen čas in s tem v zvezi reintegracijski in reparacijski zahtevek.
Dejstvo, da je dedni dogovor vsebovan v sklepu o dedovanju, ni razlog, zaradi katerega bi ga dediči, ki so ga sklenili, lahko izpodbijali. Iz razlogov, ki jih navaja v pritožbi, lahko pritožnica dedni dogovor izpodbija s tožbo, v zapuščinskem postopku pa njegove razveljavitve ali spremembe ne more doseči, ker sodedinji s tem ne soglašata.
ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0070871
OZ člen 131, 352, 352/1. ZFPPod člen 12, 13, 19, 21. ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/1-2, 442/3, 442/3-2, 500. ZGD-1 člen 8. ZIZ člen 150. ZPP člen 214, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14.
družba z omejeno odgovornostjo – izbris družbe iz sodnega registra – učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev – odškodninska odgovornost uprave po OZ – protipravnost ravnanja – dolžnosti uprave ob nastopu nelikvidnosti – kapitalska ustreznost – obveznost odpraviti nelikvidnost – škoda – domneva vzročne zveze za celoten znesek terjatve – zastaranje – vedenje o škodi in povzročitelju
Toženec bi moral takoj (in ne šele po poteku dveh mesecev) po nastopu nelikvidnosti ukrepati v smislu 12. člena ZFPPod, vendar ni storil ničesar, kar je vodilo do tega, da terjatev tožeče stranke ni bila poplačana v izvršilnem postopku, zato ji je nastala škoda.
predhodna odredba - vročitev sklepa o zavarovanju organizaciji za plačilni promet in zemljiški knjigi - vročanje takoj po izdaji
Upnikovo upravičenje do posega v premoženje dolžnika nastane že z izdajo nepravnomočnega sklepa o zavarovanju. Posledica izdanega sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo je, da upnik pridobi pogojno zastavno pravico. Da lahko pridobi takšno pravico, mora sodišče sklep poslati organizaciji za plačilni promet takoj po izdaji. Blokada oziroma nemožnost razpolaganja dolžnika z denarnimi sredstvi pa je nujna zakonska posledica izdane predhodne odredbe.
začasna odredba – zavrženje tožbe – nova tožba – pravnomočnost – učinek pravnomočnosti zavrnilnega sklepa o začasni odredbi – čas, za katerega se izdaja začasna odredba – pravnomočno razsojena stvar – nov predlog za izdajo začasne odredbe
V primeru zavrženja tožbe ali zavrnitve tožbenega zahtevka lahko traja učinek pravnomočnosti zavrnilnega sklepa o začasni odredbi najdlje do pravnomočnosti sodne odločbe o glavni stvari. Če je bila tožba zavržena, lahko tožeča stranka vloži novo tožbo z novim (enakim) predlogom za izdajo začasne odredbe. Pravnomočna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe v zadevi, v kateri je bila tožba zavržena, zato ne predstavlja nobene ovire „pravnomočno razsojene stvari“ za nov postopek.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic - izpolnitev obveznosti - potrdilo o prijavi v edukacijsko delavnico
Po preteku 15-dnevnega roka od vročitve sklepa o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (ta rok je potekel 24. 4. 2015 ob 24.00 uri), ki ga je postavilo sodišče prve stopnje storilcu, v katerem bi storilec moral sodišču prve stopnje predložiti potrdilo o prijavi v edukacijsko delavnico, neizpolnjene obveznosti ni več mogoče sanirati. Pritožnik v pritožbi predlaga tudi oprostitev plačila sodne takse, vendar pritožbeno sodišče njegovemu predlogu ne more ugoditi, saj predloga ni konkretiziral in ga zato ni mogoče preizkusiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063166
OZ člen 937, 937/1, 937/2, 937/3.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji – začetek zavarovanja – zavarovalno kritje – obveznost plačila odškodnine – plačilo premije ob sklenitvi pogodbe – plačilo premije po sklenitvi pogodbe – obročno plačilo premije – zamuda s plačilom prvega obroka – posledice neplačila premije – opomin zavarovalnice – priporočena pošta
Stranki se sicer lahko dogovorita, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe. Stranki se lahko dogovorita tudi, da je treba premijo plačati šele po sklenitvi zavarovalne pogodbe. Takšen je bil dogovor v tej zadevi, saj sta stranki dogovorili obročno plačilo. Obveznost zavarovalnice plačati odškodnino je nastala že na dan, ki je bil v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja.
Samo dejstvo, da je zavarovateljica zamujala s plačilom prvega obroka premije, ni razlog za to, da bi tožena stranka ne bila dolžna plačati odškodnine. Obveznost zavarovalnice preneha, če zavarovalec ne plača premije do zapadlosti, če ta zapade po sklenitvi pogodbe. Vendar preneha obveznost zavarovalnice šele v 30 dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročen opomin zavarovalnice s priporočeno pošto.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006180
KZ-1 člen 22, 123, 123/1.
huda telesna poškodba – silobran – prekoračen silobran – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila obtoženčeva obrambna pozicija, glede na zaznano stanje oškodovanca (alkoholiziranost in posledično zmanjšana stabilnost in fizična moč) bistveno boljša, to je taka, da je omogočala manj ogrožujočo oziroma obvladovano obrambo, ki ni terjala močnega ali neposredno usmerjenega udarca v predel telesa (glavo). Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz okoliščin predhodno doživetega konflikta med obtožencem in oškodovancem ter je pravilno zaključilo, da se je obtoženec svoje premoči nad oškodovancem zavedal.
Pritožnik trdi, da je Višje sodišče v Kopru v drugi zadevi (opr. št. Kp 283/2002 z dne 4.2.2004) obravnavalo bistveno identično dejansko stanje s tem, da je v tisti zadevi obtoženec napadalca dvakrat udaril s pestjo, a je kljub temu šlo za silobran, vendar pritožbeno sodišče temu ne more slediti (in ne gre za bistveno identično dejansko stanje), saj konkretne, subjektivne in objektivne okoliščine obravnavanega primera, razmerje telesnih moči med obtožencem in oškodovancem, razpoložljive možnosti ubraniti se napada, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ne terjajo zaključka o sorazmerju med napadom in obrambo, ampak zaključek o prekoračenem (priviligiranem) silobranu, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.