TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

V 3. odstavku 73. člena ZJU je določeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko za delovna mesta iz 1. (delovna mesta, vezana na osebno zaupanje funkcionarja) in 3. (projektno delo in začasno povečan obseg dela) točke prvega odstavka 68. člena ZJU v pogodbi o zaposlitvi določi do 20 % višja osnovna plača, kot je s predpisi določena za uradnika v določenem nazivu oziroma na delovnem mestu, če so za to zagotovljena finančna sredstva. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v diskreciji delodajalca, da se odloči, ali bo v skladu z določbo tretjega odstavka 73. člena ZJU za posameznega javnega uslužbenca v njegovi pogodbi o zaposlitvi določil do 20 % višjo osnovno plačo. Navedena določba diskrecijsko pravico (pod pogojem, da so zagotovljena finančna sredstva) daje delodajalcu le za posamezno delovno mesto, ne pa za posameznega javnega uslužbenca. Delodajalec torej ne sme zgolj posameznemu javnemu uslužbencu odvzeti privilegija določitve višje osnovne plače, drugim javnim uslužbencem, ki so zaposleni na istem delovnem mestu, pa ta privilegij podeliti. Ker je tožnica v tem sporu zatrjevala, da tožena stranka samo njej izmed vseh zaposlenih za določen čas ni določila višje osnovne plače, čeprav so bili nekateri zaposleni na istem delovnem mestu oziroma so opravljali isto delo, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali tudi za ostale javne uslužbence, ki so bili zaposleni za določen čas na istem delovnem mestu kot tožnica, ni bil podan predlog za določitev višje plače. Ker tega sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.