Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje ter oprostilo obdolženca obtožbe, ocena nekaterih prič pa ni prepričljiva ali pa je celo izostala iz obrazložitve sodbe. Zato je bila odločba sodišča prve stopnje razveljavljena.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Z zahtevkom za znižanje najemnine, ki sicer predstavlja uveljavljano terjatev, dolžnik tudi po lastnih navedbah ni uspel; zato dolžnik zgolj s takšno navedbo ne more uspešno nasprotovati višini terjatve.
Če je dejansko stanje ugotovljeno s skladnostjo izpovedbe oškodovanca in mnenja izvedenke sodnomedicinske stroke o načinu nastanka telesne poškodbe, ga ni mogoče pritožbeno izpodbiti s predlaganje zaslišanja priviligirane priče, ki se je pričanju v postopku na prvi stopnji odpovedala pričanju.
Ker je oškodovanec kot tožilec v svojem obtožnem predlogu zgolj navajal določena dejstva in kaznivega dejanja oz. njegovih zak. znakov ni razmejil od obrazložitve stanja stvari, ga je sodišče prve stopnje z dopisom pozvalo, da svojo vlogo (obtožni predlog) popravi v skladu s 434. členom Zakona o kazenskem postopku tako,da bo sposobna za obravnavanje. Hkrati ga je še poučilo o posledicah, če tudi popravljena vloga ne bi vsebovala vseh v zakonu zahtevanih sestavin.
Glede na to, da zagorovnikov predlog ni bil usmerjen k razčiščevanju obtoženčeve prištevnosti, se je strinjati z razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za postavitev izvedenca psihiatra. Po določbi I. odstavka 265. člena ZKP sodišče izvedenca psihiatra postavi le takrat, kadar nastane sum, da je pri obtožencu zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, začasne druševne motnje ali duševne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne ali hude duševne motenosti prištevnost izključena ali zmanjšana. Zaključki sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznega predloga, da ni razlogov za razčiščevanje določenih pojmov iz psihiatrije s postavitvijo izvedenca psihiatra ob tem, da ni bil vnešen dvom v obtoženčevo prištevnost, so tako utemeljeni.
ZPP (1977) člen 207, 207/2, 207/3, 207, 207/2, 207/3. ZGD člen 365, 365/1, 365, 365/1.
tožba
Dokler ni pravnomočno odločeno o zavrnitvi intervencije (oz. o naknadnem preklicu intervencije, ki je bila že dopuščena), intervenientu in mogoče odreči udeležbe v postopku niti ni mogoče izključiti njegovih pravdnih dejanj. Pripoznava zahtevka na razveljavitev skupščinskega sklepa lahko v določenih okoliščinah pomeni izigranje zamujenega roka za vložitev izpodbojne tožbe.
Dolžnik je navedel, da sta dva računa plačana, in predložil dokaz za to navedbo; delu terjatve (v skupnem znesku 7.590,00 SIT) je torej ugovarjal obrazloženo, skladno z 2. odst. 53. člena v zvezi z 1. odst. 61. člena ZIZ.
Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. I. odst. 371. čl. ZKP, če je opis prekoračenega silobrana naveden samo v razlogih, v krivdoreku pa o tem ni navedeno ničesar. V krivdorek spada opis oškodovankinega napada, opis obdolženčeve obrambe in opis prekoračitve dovoljene obrambe.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Vse navedbe, s katerimi dolžnik prereka obstoj terjatve upnika, so neupoštevne; dolžnik bi jih namreč moral uveljavljati v pravdnem postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov.
napoved pritožbe - pravica do sodnega varstva - zavrženje pritožbe
Če obdolženec ni bil navzoč na razglasitvi obsodilne sodbe, pritožbe pa nikoli ni napovedal, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju nenapovedane pritožbe kot nedovoljene pravilna, sklicevanje na neobveščenost glede dolžne napovedi pritožbe v pritožbenem postopku zato ne more biti upoštevna.
zavrženje - zasebna tožba - opozorilo na posledice
Če je zasebni tožilec obveščen, v čem je napaka v zasebni tožbi in opozorjen na posledico nepoprave, pa te napake kljub vložitvi popravka ne popravi, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju takšne zasebne tožbe pravilna.
Ker sodišču do konca glavne obravnave niso bile znane okoliščine, pomembne za določitev višine dnevnega zneska denarne kazni je višje sodišče na pritožbo državnega tožilca, ki se zavzama za izrek stranske denarne kazni (2. odst. 39. čl. KZ), smelo izpodbijano sodbo spremeniti in obdolžencu v pogojni obsodbi izreči še stransko denarno kazen v določenem znesku na podlagi splošnih pravil za odmero kazni.
ZTLR člen 33, 33. ZPP (1977) člen 195, 195. ZZK člen 45, 45.
odtujitev stvari med pravdo
Čeprav je bila kupoprodajna pogodba za parcelo med tožencem in tretjim sklenjena pred vložitvijo tožbe tožnika zaradi priznanja lastninske pravice na tej parceli, se šteje, da je bila parcela odtujena med pravdo, saj je bila lastninska pravica tretjega vknjižena v zemljiško knjigo po vložitvi tožbe (33. člen ZTLR), zato ni ovire, da se pravda med strankama ne dokonča.
Če sodišče v sporu majhne vrednosti razpiše glavno obravnavo in tožeča stranka ne pride na narok, čeprav je bila v redu povabljena, izda sodišče sodbo zaradi odpovedi.
pogojna obsodba - poseben pogoj - preklic - neizpolnitev obveznosti
Če je višina neizpolnjene obveznosti kot posebnega pogoja za preklic pogojne obsodbe nesorazmerna višini izrečene kazni, obsojeni pa je dokazano slabega premoženjskega stanja, je primerneje podaljšati rok za izpolnitev obveznosti, še zlasti, če je rok za preklic pogojne obsodbe odprt tudi po preteku podaljšanega roka za izpolnitev obveznosti.
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje in terjatve tretjih, ki so nastale zaradi povečanja ali vzdrževanja obstoječega premoženja, predstavljajo dolg, ki bremeni skupno premoženje. Za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, pa odgovarjata zakonca nerazdelno s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem.
KZ člen 310, 310/1, 317, 317/1, 310, 310/1, 317, 317/1.
povzročitev splošne nevarnosti - nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi - znak kaznivega dejanja - konkretna nevarnost
Ker je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z obstojem konkretne nevarnosti za življenje dveh oškodovancev, je izpodbijana sodba v zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 1. razveljavljena. V zvezi z dejanjem pod točko 2. pa je bilo kaznivo dejanje nedovoljenega prometa z orožjem po členu 310/1 KZ pravilno ugotovljeno, izrečena pa je bila prestroga kazenska sankcija. Zato je bila obtožencu izrečena pogojna obsodba.
ZGD člen 580, 580/1, 580/2, 580/6, 580, 580/1, 580/2, 580/6.
odgovornost družbenika za dolg družbe - odgovornost družbenikov
V primeru, da se obstoječe kapitalske družbe v zasebni lastnini ne uskladijo z določbami ZGD v predpisanih rokih, odgovarjajo za obveznosti do upnikov kot družbeniki v družbi z neomejeno odgovornostjo oziroma kot podjetniki. Vzpostavlja se dodatna neomejena subsidiarna odgovornost družbenikov napram upnikom.
Iz pogodbe jasno izhaja volja pogodbenih strank o tem, katere nepremičnine so s pogodbo dane v najem, ter za katere izmed njih je tožena stranka dolžna plačevati najemnino. Ugotavljanje volje pogodbenih strank glede predmeta najema in dolžnosti plačevanja najemnine z izvajanjem drugih dokazov je zato nepotrebno, saj se jasna pogodbena določila uporabljajo tako, kot se glasijo.
Obsojenec je po izreku sodbe, s katero mu je bila preklicana pogojna obsodba, ker ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena v okviru le-te kot nadaljnji pogoj, obveznost izpolnil. Ker tako ni več podlage za odločitev, da se pogojna obsodba prekliče, je bila izpodbijana sodba s sklepom spremenjena tako, da je bilo odločeno, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.