neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Tudi navedbe, da je upnika prosil za rešitev v smeri odloga vračila posojila, ni mogoče upoštevati v smislu 9. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ, saj dolžnik ne zatrjuje, da bi mu upnik (že) odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel, temveč, da je to upniku šele predlagal.
Obsojenec je po izreku sodbe, s katero mu je bila preklicana pogojna obsodba, ker ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena v okviru le-te kot nadaljnji pogoj, obveznost izpolnil. Ker tako ni več podlage za odločitev, da se pogojna obsodba prekliče, je bila izpodbijana sodba s sklepom spremenjena tako, da je bilo odločeno, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.
Ni mogoč pregon storilca kaznivega dejanja, če je med dnevom, ko naj bi bilo dejanje storjeno in vložitvijo obtožnega predloga, ko drugih procesnih dejanj ni bilo in obdolženec ni storil še kakšnega enakega ali težjega kaznivega dejanja, pretekel čas, ki ga zakon za to določa.
Oškodovanec kot tožilec je zaradi zavrženja ovadbe s strani ODT na sodišče naslovil zahtevo za nadaljevanje kazenskega pregona proti obdolžencu. Ta zahteva (obtožni predlog) ni bila sestavljena v skladu s 434. čl. ZKP, zato ga je sodišče pozvalo, da jo ustrezno dopolni, hkrati pa ga je tudi poučilo o tem, katere sestavine mora imeti obtožni predlog in o posledicah, če vloge v danem roku ne bi popravil. Oškodovanec je sodišču poslal novo vlogo, ki prav tako ni bila sestavljena v skladu z zakonom, zato jo je zavrglo (III. odst. 76. čl. ZKP). Rok za pritožbo proti takšni odločbi je bil 3 dni, ker pa je oškodovanec kot tožilec vložil pritožbo šele 7 dan, s pošto, nepriporočeno, jo je pritožbeno sodišče zavrglo kot prepozno.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Z zahtevkom za znižanje najemnine, ki sicer predstavlja uveljavljano terjatev, dolžnik tudi po lastnih navedbah ni uspel; zato dolžnik zgolj s takšno navedbo ne more uspešno nasprotovati višini terjatve.
Če bi stranka v novem predlogu za začasno odredbo lahko navajala dejstva, ki so obstajala že v času prvega predloga, bi to pomenilo obid pravnomočnosti sklepa o prvem predlogu. Dejstva, na katera se opira prvi sklep o začasni odredbi, morajo biti namreč zavarovana zoper nove (drugačne) navedbe v novem predlogu, ki pomenijo zgolj uveljavljanje subjektivnih novot, ne pa objektivnih.
Izločitveni upnik z zamudo roka za prijavo izločitvene pravice ne izgubi stvarne pravice, ki je pravni temelj izločitvene pravice, ampak le možnost zahtevati izročitev stvari v stečajnem postopku.
Izločitveni upnik lahko v stečajnem postopku pridobi izvršilni naslov za uresničitev izločitvene pravice, vendar le za pravočasno prijavljeno izločitveno pravico.
Iz pogodbe jasno izhaja volja pogodbenih strank o tem, katere nepremičnine so s pogodbo dane v najem, ter za katere izmed njih je tožena stranka dolžna plačevati najemnino. Ugotavljanje volje pogodbenih strank glede predmeta najema in dolžnosti plačevanja najemnine z izvajanjem drugih dokazov je zato nepotrebno, saj se jasna pogodbena določila uporabljajo tako, kot se glasijo.
pogojna obsodba - poseben pogoj - preklic - neizpolnitev obveznosti
Če je višina neizpolnjene obveznosti kot posebnega pogoja za preklic pogojne obsodbe nesorazmerna višini izrečene kazni, obsojeni pa je dokazano slabega premoženjskega stanja, je primerneje podaljšati rok za izpolnitev obveznosti, še zlasti, če je rok za preklic pogojne obsodbe odprt tudi po preteku podaljšanega roka za izpolnitev obveznosti.
Dejstva, da se obdolženec "za dejanje ne čuti niti najmanj krivega", ni mogoče razlagati v njegovo škodo. Obdolženec namreč po ustavi in zakonu ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde. Zato bi upoštevanje zanikanja kaznivega dejanja kot obteževalne okoliščine pomenilo kršitev pravice do obrambe.
Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo dejansko stanje ter oprostilo obdolženca obtožbe, ocena nekaterih prič pa ni prepričljiva ali pa je celo izostala iz obrazložitve sodbe. Zato je bila odločba sodišča prve stopnje razveljavljena.
zavrženje - zasebna tožba - opozorilo na posledice
Če je zasebni tožilec obveščen, v čem je napaka v zasebni tožbi in opozorjen na posledico nepoprave, pa te napake kljub vložitvi popravka ne popravi, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju takšne zasebne tožbe pravilna.
Ker upnik predlogu za izvršbo ni priložil verodostojnih listin, iz katerih bi izhajale obveznosti drugega, tretjega in četrtega dolžnika (1. odst. 35. člena ZIP), je sodišče predlog zoper navedene dolžnike pravilno zavrnilo.
Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. I. odst. 371. čl. ZKP, če je opis prekoračenega silobrana naveden samo v razlogih, v krivdoreku pa o tem ni navedeno ničesar. V krivdorek spada opis oškodovankinega napada, opis obdolženčeve obrambe in opis prekoračitve dovoljene obrambe.
Sorodstveno in zunajzakonsko razmerje obeh obremenilnih prič z zasebnim tožilcem še ni utemeljen razlog za odvzem verodostojnosti izpovedb takšnih prič, če ni drugih tehtnih razlogov. Pritožba zagovornice zoper obsodilno sodbo ne more biti uspešna.
Ker sodišču do konca glavne obravnave niso bile znane okoliščine, pomembne za določitev višine dnevnega zneska denarne kazni je višje sodišče na pritožbo državnega tožilca, ki se zavzama za izrek stranske denarne kazni (2. odst. 39. čl. KZ), smelo izpodbijano sodbo spremeniti in obdolžencu v pogojni obsodbi izreči še stransko denarno kazen v določenem znesku na podlagi splošnih pravil za odmero kazni.
napoved pritožbe - pravica do sodnega varstva - zavrženje pritožbe
Če obdolženec ni bil navzoč na razglasitvi obsodilne sodbe, pritožbe pa nikoli ni napovedal, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju nenapovedane pritožbe kot nedovoljene pravilna, sklicevanje na neobveščenost glede dolžne napovedi pritožbe v pritožbenem postopku zato ne more biti upoštevna.
Ker je oškodovanec kot tožilec v svojem obtožnem predlogu zgolj navajal določena dejstva in kaznivega dejanja oz. njegovih zak. znakov ni razmejil od obrazložitve stanja stvari, ga je sodišče prve stopnje z dopisom pozvalo, da svojo vlogo (obtožni predlog) popravi v skladu s 434. členom Zakona o kazenskem postopku tako,da bo sposobna za obravnavanje. Hkrati ga je še poučilo o posledicah, če tudi popravljena vloga ne bi vsebovala vseh v zakonu zahtevanih sestavin.
Če sodišče v sporu majhne vrednosti razpiše glavno obravnavo in tožeča stranka ne pride na narok, čeprav je bila v redu povabljena, izda sodišče sodbo zaradi odpovedi.