CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAPOSLOVANJE
VSL00004128
ZUTD člen 48, 141, 141/1, 141/2, 141/3, 142, 143. ZPP člen 237, 237/1.
pogodba o dodelitvi subvencije za samozaposlitev - pridobitev koncesije - pogoji za pridobitev subvencije - vrnitev subvencije - nenamenska poraba sredstev - zmota - obročno vračilo - odpis dolga
Ker subvencija in pridobitev koncesije nista bili povezani, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da dejstvo, da tožena stranka ni izpolnjevala pogojev za opravljanje dejavnosti, ki naj bi jo opravljala v okviru samozaposlitve, ne vpliva na njeno obveznost, da (zaradi predčasnega prenehanja opravljanja dejavnosti) vrne sorazmerni del subvencije.
Sodišče prve stopnje se je oprlo le na 9. člen Pogodbe o dodelitvi subvencije za samozaposlitev, v katerem je določeno, kaj se šteje za nenamensko porabo sredstev in da je posledica takšne porabe obveznost vračila sorazmernega dela subvencije. Pojasnilo je, da gre za nenamensko porabo sredstev vedno, ko pride do prenehanja samozaposlitve pred s pogodbo dogovorjenim časom, razen v primeru odjave zaradi uveljavljanja pravice do starševskega dopusta in nadomestila. V obravnavanem primeru navedena izjema ni bila zatrjevana, nesporno pa je bilo, da je samozaposlitev prenehala pred časom, dogovorjenim s pogodbo. Odločitev o tem, da mora tožena stranka tožeči vrniti sorazmeren del subvencije, je zato pravilna.
Vprašanje, ali bi tožena stranka ob sklenitvi pogodbe o dodelitvi subvencije morala vedeti kakšni so pogoji za opravljanje dejavnosti, ki jo je želela opravljati, ali pa bi jo o tem morala poučiti tožeča stranka, na zgornjo odločitev ne more vplivati. Prav tako ne vprašanje, kaj je bil vzrok za neuspešno poslovanje tožene stranke in kdaj ter za kaj je ta porabila sredstva, pridobljena s subvencijo. V kolikor ocenjuje, da je bila s strani tožeče stranke zavedena in ji je zaradi njenega protipravnega ravnanja nastala škoda, bi to morala uveljavljati v posebnem postopku. Četudi bi se namreč izkazalo za resnično, da je tožena stranka pogodbo sklenila na podlagi napačnih podatkov, ki ji jih je posredovala tožeča stranka (torej v zmoti), to ne bi pomenilo, da lahko obdrži kar je s pogodbo prejela. V takšnih primerih lahko pride le do razveljavitve pogodbe, v posledici katere mora vsaka stranka vrniti vse, kar je s takšno pogodbo prejela.
Prav tako je za odločitev v predmetnem sporu irelevantno zakaj tožena stranka ni izpolnjevala prevzete obveznosti obročnega vračila dolga in da je večkrat predlagala odpis dolga. Nesporno je, da takšnemu predlogu ni bilo ugodeno (sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka tožeči ni predložila dokumentacije, na podlagi katere bi ta predlogu lahko ugodila). Samo to pa bi lahko bilo relevantno za odločitev o tožbenem zahtevku
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007910
ZPP člen 224, 224/4. ZOR člen 25, 25/2, 379, 379/1, 997, 1004, 1004/1, 1004/4. OZ člen 1060. ZN člen 49, 49/1.
solidarno poroštvo - notarski zapis - izvršilni naslov - soglasje k neposredni izvršljivosti - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve vročitve - vsebina poštne pošiljke
V prvem členu sporazuma se ugotavlja vsebina obveznosti glavnega dolžnika do upnika na podlagi kreditne pogodbe, torej se v tem delu z dokazno močjo javne listine izkazuje nastanek obveznosti glavnega dolžnika. V četrtem členu sporazuma prva dolžnica kot porokinja tej listini priznava pravno naravo izvršilnega naslova za izterjavo neplačanega dolga v višini 1.050.000,00 ATS, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, z vsemi pripadki, iz kateregakoli njenega premoženja, za primer, da dolžnik ne bo izpolnjeval svojih obveznosti iz sporazuma ali kreditne pogodbe. V tem členu je torej prva dolžnica kot porokinja dovolila poplačilo določljivih obveznosti glavnega dolžnika iz vsega svojega premoženja neposredno v izvršilnem postopku, za primer, če jih ne bo izpolnil glavni dolžnik, torej je podala poroštveno izjavo v smislu 997. člena ZOR ter tudi soglasje z neposredno izvršljivostjo te svoje obveznosti. S tem so izpolnjene vse predpostavke, da sporazum, ob izkazani zapadlosti obveznosti, predstavlja tudi izvršilni naslov zoper prvo dolžnico kot porokinjo.
Za zastaranje terjatve, ki je ugotovljena z izvršljivim notarskim zapisom velja desetletni zastaralni rok.
Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine pošiljke na ovojnici in v primeru neskladja to nemudoma sporočila sodišču.
pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - res iudicata kot procesna ovira - identiteta spora - identiteta tožbenega zahtevka - subjektivna istovetnost tožbenega zahtevka - objektivna istovetnost tožbenega zahtevka - procesna ekvivalenčna teorija - meje pravnomočnosti - nova dejanska podlaga - dejstva nastala po izdaji prvostopenjske sodbe - predlog za izvršbo na podlagi priložene menice - nasprotna izvršba - objektivne meje pravnomočnosti - časovne meje pravnomočnosti
Obseg pravnomočnosti sodbe se presoja z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov. Za ugotovitev identičnosti sporov so torej odločilni: izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev, nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tega tožbenega predloga ter njuna medsebojna primerjava. V dejansko podlago sodbe spada vse, kar so stranke navedle za utemeljitev zahtevka.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje glede ugotavljanja identitete tožbenega zahtevka ukvarjalo zgolj s presojo identitete tožbenega zahtevka z vidika presojane pravne podlage zahtevka, spregledalo pa je, da tožeča stranka v sedaj obravnavani tožbi utemeljuje svoj tožbeni zahtevek na historičnem dogodku, ki je drugačen kot historični dogodek, ki je zaobsežen s pravnomočno sodbo IX Pg 724/2014.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004821
ZIZ člen 15, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3. ZPP člen 6, 226, 226/2, 337, 337/1. OZ člen 243, 243/4.
postopek zavarovanja - začasna odredba - izročitev motornega vozila - prodaja predmeta zavarovanja pred izdajo začasne odredbe - izvajanje dokazov - listina v tujem jeziku - dokazni standard verjetnosti - kontradiktornost v postopku zavarovanja - obstoj nevarnosti - prepoved odtujitve in obremenitve - stvari, določene po vrsti (generične stvari) - individualno določena stvar - dolžnost zmanjševanja škode - tehtanje okoliščin - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se toženi stranki prepove odtujitev in obremenitev premičnin, na katero meri terjatev. Začasna odredba s tako vsebino pa nima nobenega smisla, če tožena stranka še pred njeno izdajo katero od premičnin, na katero se nanaša predlog za izdajo začasne odredbe, odtuji.
V kolikor gre za po vrsti določen predmet (genus), za katerega je v naprej znano, da njegova vrednost s časom občutno pada, začasna odredba, ki meri na prepoved razpolaganja s tem predmetom, ni v vsakem primeru v skladu z namenom zavarovanja.
Za pravilno uporabo določbe 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, zaradi česar je iz obrazložitve tudi izostala presoja trditev tožeče stranke o verjetnosti nastanka konkretnih posledic, ki bi ji nastale, če začasna odredba ne bo izdana in bo tožena stranka sporno vozilo prodala, v razmerju s škodo, ki bo nastala toženi stranki zaradi manjše vrednosti vozila, ki ga do pravnomočnosti sodbe ne bi smela prodati, če se bo začasna odredba izkazala za neutemeljeno.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004662
ZIZ člen 272.
določitev najemnika neprofitnega stanovanja - začasna odredba v nepravdnem postopku - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Neporavnane najemnine ne morejo biti razlog, ki bi utemeljeval izdajo predlagane začasne odredbe v postopku določitve najemnika neprofitnega stanovanja, in izkazoval željo nasprotnega udeleženca po prekinitvi najemne pogodbe. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je nasprotni udeleženec do izdaje začasne odredbe del dolga že poravnal. Predlagateljica, ki je v najemni pogodbi navedena kot uporabnica stanovanja, pa ima prav tako možnost, da nevarnost odvrne s plačilom najemnine iz lastnih sredstev.
ZPP člen 108, 180, 181, 274, 285, 309, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 23, 26, 156.
nedopustna vsebina ugotovitvene tožbe - pravni interes za ugotovitveno tožbo - dajatvena tožba - predlog za poravnavo - pravdna sposobnost - popolnost tožbe - materialno procesno vodstvo - kršitev ustavnih pravic
Vprašanja obstoja protipravnosti ravnanja toženih strank, kršitve tožnikovih pravic, obstoja škode in solidarne odgovornosti, niso nič drugega kot vprašanja obstoja predpostavk odškodninske obveznosti države po 26. členu Ustave Republike Slovenije. Ugotovitve posameznih predpostavk pravnega razmerja pa z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati. Vložena tožba ima naravo ugotovitvene tožbe tudi v tistem delu 2. točke tožbenega predloga, s katerim tožnik zahteva ugotovitev, da sta toženi stranki dolžni nadomestiti izgubo. Pravnega interesa za takšno ugotovitveno tožbo pa ni, kadar lahko stranka isti cilj (nadomestitev izgube), doseže z dajatveno tožbo, tako kot v tem primeru, ko se ugotovitev obstoja dolžnosti plačila nadomestila pokriva z zahtevkom za njegovo plačilo.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrglo tudi tisti del tožbe, s katerim je tožnik zahteval pravico, da uveljavlja odškodninski zahtevek, ko postane pravdno sposoben. Procesno upravičenje kot takšno namreč sploh ne more biti predmet zahtevka.
Procesne predpostavke kot okoliščine, ki lahko preprečijo, da bi sodišče vsebinsko obravnavalo zadevo, sicer res pomenijo omejitev pravice do sodnega varstva, vendar je Ustavno sodišče Republike Slovenije večkrat pojasnilo, da zahteva po pravnem interesu in stališče, da pravni interes ni podan, v primeru, če stranka že ima kvalitetnejšo obliko pravnega varstva, nista v nasprotju z ustavnimi pravicami. Končno pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave Republike Slovenije ne pomeni, da ima kdorkoli pravico od sodišča zahtevati karkoli. Po tej določbi ima vsakdo le pravico, da bo sodišče odločalo o njegovih pravicah in dolžnostih.
Že z razpisom dražbe so temu nastali novi izvršilni stroški. Dolžnik bi se izognil novim stroškom za organizacijo dražbe, če bi poravnal celoten dolg še preden je izvršitelj opravil kakršnokoli dejanje v zvezi s prodajo premičnin na dražbi. Ker pa je poplačal dolg po tem, ko je izvršitelj že razpisal dražbo, so nastali novi stroški in v tistem trenutku so bili potrebni za izvršbo.
V skladu z določbo 286. člena ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Ta možnost je bila tožniku dana, poleg tega pa mu je sodišče dalo še dodatno možnost po prvem naroku, da v dopolnitvi tožbe podrobneje pojasni svojo trditveno in dokazno podlago.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODZ - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005091
ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 185, 185/1, 285, 339, 339/1. ODZ člen 1460 - 1477. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/2, 72/3. ZD člen 221, 221/1.
pridobitev lastninske pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice - objektivna sprememba tožbe - označba nepremičnine - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neodpravljiva nesklepčnost zahtevka - priposestvovanje - dobrovernost - dobroverna in zakonita posest - vpis v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Dejstvo, da so tožniki nepremičnino z ID znakom 000-1151/0-0 tekom postopka popravili na način, da so jo opredelili z ID znakoma 000-1151/1-0 in 000-1151/2-0 ne pomeni, da so zahtevali drugo stvar. Ker so z navedenim popravkom v naravi zahtevali isto stvar, poprava (očitne) pomote, ki se je nanašala na označbo nepremičnine z ID znakom 000-1151/0-0, ni predstavljala objektivne spremembe tožbe. Prav tako spremembe v zahtevku, ki so se nanašale na dovolitev geodetske odmere, niso predstavljale objektivne spremembe tožbe. Posledično bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi drugega odstavka 184. člena ZPP takšne popravke dopustiti in vsebinsko odločiti o zahtevku glede nepremičnin z ID znakoma 000-1151/1-0 in 000-1151/2-0.
Nepremičnina s parc. št. *49/2 tvori ozemeljsko celoto s spornimi deli nepremičnin s parc. št. 1052 in 1151/16, tožbeni zahtevek glede nepremičnine s parc. št. *49/2 pa temelji na enaki dejanski in pravni podlagi kot glede ostalih delov nepremičnin. To pomeni, da bi sodišče prve stopnje lahko pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka glede nepremičnine s parc. št. *49/2 uporabilo že zbrano procesno gradivo. Ker bi se na ta način celotno sporno pravno razmerje med pravdnimi strankami dokončno uredilo, je bilo v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu in načelom ekonomičnosti postopka sodišče dolžno takšno objektivno spremembo tožbe dopustiti.
V okoliščinah konkretnega primera je upoštevaje tožbeno naracijo očitno, da pravnega neskladja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbenim predlogom iz primarnega tožbenega zahtevka objektivno ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v istem tožbenem zahtevku.
Stališče izpodbijane sodbe, da A. A. ni mogel biti v dobri veri, ker mu je bilo znano, da v zemljiški knjigi ni bil vknjižen kot lastnik spornega dela nepremičnine, je materialnopravno zmotno. Če je imel A. A. od leta 1972 sporni del nepremičnine s parc. št. 1052 v posesti na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, to pomeni, da je bil lahko upravičeno prepričan, da je navedeni del nepremičnine njegova last na podlagi veljavnega pravnega naslova. Ker v spornem obdobju zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, ni mogoče reči, da je vedel oziroma da bi moral vedeti, da na spornem delu nepremičnine ni pridobil lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju O 1458/72. Čeprav se je na podlagi sklepa O 1458/72 kot lastnik vknjižil B. B., bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati dejstvo, da je bil B. B. na podlagi istega sklepa dolžan A. A. izdati odpisno dovoljenje. Dejstvo, da sklep o dedovanju O 1458/72 ni bil izvršen s parcelacijo, ne pomeni, da bi A. A. tekom priposestvovalne dobe moral imeti razloge za dvom v obstoj svoje lastninske pravice in da ni bil dobroverni ter zakoniti posestnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00004157
OZ člen 619. ZPP člen 451, 452, 458, 458/1.
dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - konkretizacija navedb - zapadlost terjatve - končni obračun - prevzem dela - podjemna pogodba (pogodba o delu) - plačilo opravljenih del - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da naj celo tožeča stranka ne bi povedala, plačilo katerih konkretnih del zahteva. Pritožba pravilno izpostavlja, da je ta v tožbi navedla (le), da vtožuje plačilo dodatnih del, ki so specificirana v priloženi rekapitulaciji del. Na nadaljnji ugovor tožene stranke, da ne ve, za katera dela gre, je nato v drugi pripravljalni vlogi ta tudi izrecno naštela. S tem je dopolnila svojo navedbo o tem, katera dela je opravila. Po oceni višjega sodišča tako ni šlo za navajanje novih dejstev v (drugi) pripravljalni vlogi, ampak le za specifikacijo (podrobnejšo opredelitev) že zatrjevanih dejstev. Sodišče prve stopnje zato z njihovim upoštevanjem ni kršilo določb 451. in 452. člena ZPP. Tudi če bi to storilo, pa bi takšna kršitev pomenila le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Takšne kršitve v sporih majhne vrednosti niso dovoljen pritožbeni razlog, zato jih višje sodišče v nobenem primeru ne bi moglo upoštevati (458. člen ZPP). Navedene kršitve bi sicer lahko privedle do kršitve pravice do izjave (če tožena stranka ne bi imela možnosti, da se do novih trditev opredeli), ki pa bi jo bilo mogoče presojati le, če bi jo tožena stranka v pritožbi zatrjevala.
Prav tako ni res, da bi plačilo za vtoževana dela na objektu lahko zapadlo šele po tem, ko bi bil izdelan končni obračun. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so bila dela, katerih plačilo tožeča stranka zahteva v tem postopku, opravljena, objekt pa prevzet. To zadošča za zaključek, da je terjatev tožene stranke zapadla. Končni obračun namreč ni edina možna podlaga za zahtevek za plačilo opravljenih del. Takšno posledico ima tudi dejstvo izročitve in prevzema del. Okoliščina, da stranki nista podpisali končnega obračuna del, zato ne more predstavljati razloga za zavrnitev tožbenega zahtevka.
izpraznitev stanovanja - deložacija - stečajni upravitelj - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - pomoč policije pri opravi izvršilnih dejanj
Pritožbeno sodišče je v sklepu Cst 815/2016 z dne 11. 1. 2017 pojasnilo, da je vloga upravitelja pri opravljanju izvršilnih dejanj enaka kot vloga izvršitelja ter da ZFPPIPP ob povedanem predpostavlja, da je upravitelj usposobljen za opravljanje izvršilnih dejanj. Pomoč odvetnika si zato lahko priskrbi le, v kolikor jo narekujejo posebne (pravno bolj zapletene) okoliščine posameznega primera.
Ker je obstajala realna nevarnost, da bo stečajni dolžnik ob pomoči svojega odvetnika in še koga poskušal preprečiti deložacijo (glede na dejstvo, da je poskusil preprečiti že javno dražbo), je tudi upravitelj za nudenje pravne pomoči utemeljeno pooblastil odvetnika.
Ker je stečajni dolžnik, kot je to razvidno iz spisovnih podatkov, želel na vsak način preprečiti že dražbo stanovanja in je bil agresiven vse od pričetka prodaje stanovanja dalje, je bilo po navedbah upravitelja potrebno zagotoviti varnost vseh vpletenih. Zato si je upravitelj tudi pri deložaciji upravičeno zagotovil prisotnost družbe S., d.o.o.
denarna kazen - žalitev sodišča - varovanje ugleda in avtoritete sodstva - zaničevalnost in žaljivost zapisanih besed
V sodni praksi ni sporno, da stranka lahko tudi v sodnem postopku odprto, kritično in ostro ocenjuje ravnanja sodišča in na ta način opozarja na procesne kršitve ali na zmotna materialnopravna stališča sodišča. Takšen način uveljavljanja pravice do sodnega varstva še posebej velja v pravnih sredstvih, v katerih stranka vedno izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča. Dopuščena ostra kritika ravnanja sodišča pa ne sme biti žaljiva. Žaljiva pa je takrat, ko nedopustno posega v avtoriteto sodnika, sodišča ali sodne veje oblasti. V vsakem konkretnem primeru je zato treba presojati, ali gre za ostro in zato dovoljeno kritiko, ali pa za nedovoljene žaljive izjave ali žaljive vrednostne sodbe, katerih namen ni varstvo pravic stranke, marveč diskvalifikacija sodnika, sodišča ali sodne veje oblasti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00004406
OZ člen 131, 131/1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 294, 294/7. ZGD člen 258. ZZavar člen 51, 51/2. ZPP člen 212, 236a, 236a/6, 254, 254/3.
družba za vzajemno zavarovanje - odškodninska odgovornost uprave - elementi odškodninske odgovornosti - zadostnost trditvene podlage - sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage - trditveno in dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme - škoda - pomen dokazov - materialno procesno vodstvo - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - predpravdno izvedensko mnenje - nesubstanciran dokazni predlog - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - pisna izjava priče - informativni dokaz
Ena od temeljnih razlik med materialnim in procesnim dokaznim oziroma trditvenim bremenom je v tem, da materialno breme ves čas postopka nosi ista stranka (je stabilno), medtem ko procesno dokazno breme glede na uspeh dokazovanja lahko prehaja od ene stranke na nasprotno stranko.
Kako natančno mora tožena stranka prerekati tožbeni zahtevek oziroma tožeča stranka prerekati ugovore tožene stranke, je med drugim odvisno od kvalitete predhodnih navedb nasprotne stranke.
Nasprotni dokaz bo uspešen že, če bo skupni uspeh dokazovanja pod nivojem zahtevanega dokaznega standarda.
Na tožeči stranki je bilo, da zatrdi in dokaže, da so boljši (cenejši) ponudniki zadevnih storitev v kritičnem času obstajali, torej da bi bilo tudi realno, ne le teoretično, mogoče doseči nižjo ceno. Pri pravilu poslovne presoje namreč ni mogoče izhajati iz idealnega sveta, kjer bi obstajala množica ponudnikov, ki bi bili pripravljeni opraviti specifične storitve po ugodnejših cenah od tistih, ki jih je plačala tožeča stranka, pač pa je potrebno presojati ex ante v trenutku poslovne odločitve, ali so tedaj konkretno obstajali ponudniki zadevnih storitev, ki so bili pripravljeni te storitve opraviti po nižjih cenah.
Sklicevanje na vsebino drugih listin in dokumentov kot na lastne navedbe povzroča tako pri sodišču kot pri nasprotni stranki nejasnost in negotovost o vsebini trditvene podlage. Zato mora biti pristop k dovolitvi sklicevanja na priloge tožbe kot lastne navedbe stranke restriktiven. Ni mogoče pričakovati od sodišča, da bo samo v obširni dokumentaciji iskalo in izluščilo, katera dejstva bi utegnila biti relevantna za odločitev v sporu.
Zgolj nestrinjanje tožeče stranke s posameznimi ugotovitvami izvedenca, ob odsotnosti okoliščin iz tretjega odstavka 254. člena ZPP, ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca.
Dokazi ne morejo služiti temu, da stranke izvedo kakšne trditve naj sploh postavijo, zato se priče ne zaslišujejo v informativne namene. Kljub določbi šestega odstavka 236.a člena ZPP, po kateri mora sodišče zaslišati priče, ki so pravilno podale pisne izjave, če stranka to predlaga, lahko sodišče vendarle tudi argumentirano zavrne takšen dokazni predlog.
Stroški začasnega skrbnika zapuščine predstavljajo skupne stroške zapuščinskega postopka, ki jih glede na okoliščine primera ni dolžna nositi dedinja, saj je začasni skrbnik zapuščine deloval v interesu zgoraj navedenih ločitvenih upnikov, ne pa dedinje. Zato jih krije ločitveni upnik.
ZFPPIPP člen 61, 61/1, 61/3, 69, 69/2, 69/2-2, 69/2-4.
priznanje terjatev - osnovni seznam preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - izrek sklepa o preizkusu terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - izjava stečajnega upravitelja - pogojno priznanje terjatev - določnost izjave
Upravitelj se mora o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi in ločitveni pravici določno izreči, ali jo priznava ali prereka. Izjava upravitelja mora biti torej določna in nepogojna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004293
OZ člen 132, 165, 352, 352/1, 360. ZIZ člen 279.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - zahteva za izdajo začasne odredbe - odškodninska odgovornost upnika - zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivno nastajajoča škoda - škoda zaradi neizročitve poslovnih prostorov - bodoča škoda - nezmožnost uporabe najetih prostorov - nedopustna pritožbena novota - nepremagljive ovire kot pravni standard
Izgubljeni dobiček po 132. členu OZ je obligacijsko pravni pojem in ne računovodski. Z deložacijo zaradi realizacije neutemeljene začasne odredbe ter neizročitvijo poslovnega prostora tožeči stranki, je tej, ker prostora ni mogla uporabljati, nastajala škoda zaporedno, postopno s potekom časa, ali z drugo besedo sukcesivno.
Sodna praksa je zavzela stališče, da zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za storilca in začetek nastanka take škode.
Pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivno nastajajoče škode pretrga zastaranje in je zato mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če pa oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarala celotna terjatev.
Glede vedenja o nastanku škode gre poudariti, da se za začetek teka (subjektivnega) zastaralnega roka v skladu s teorijo in sodno prakso ne zahteva vedenje o točni višini oziroma obsegu škode, temveč vedenje o okoliščinah, ki omogočajo njeno določitev.
Prepričanje o elementu protipravnosti na tek zastaralnih rokov ne vpliva.
Tek zastaralnih rokov pri "trajajočih" škodnih dejanjih civilnega prava ni primerljiv s tekom zastaralnih rokov kazenskega prava, prav tako pa "trajajočega" škodnega ravnanja ni mogoče primerjati s trajajočim kaznivim dejanjem
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007545
ZKP člen 167, 167/1, 169, 169/7, 176, 176/7, 409, 409/1. KZ-1 člen 215, 215/1, 215/2, 215/3.
zavrnitev zahteve za preiskavo - presoja verodostojnosti - dokazi za utemeljen sum
Neutemeljeno pritožba državne tožilke navaja, da je sodišče prve stopnje presojalo protislovne dokaze, za kar ni pristojno, saj tega ni storilo, temveč je na podlagi podatkov v spisu presojalo, ali je podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, navedeno v zahtevi za opravo preiskave, pri tem pa je ocenilo vsebino zbranih dokazov, kar je nujno, saj sicer odločitve o tem, ali je utemeljen sum storitve kaznivega dejanja podan ali ne, ni mogoče sprejeti.
spor o obsegu zapustnikovega premoženja - sklep o prekinitvi postopka - napotitev dedičev na pravdo
Ob upoštevanju zemljiškoknjižnega stanja in domneve lastninske pravice iz 11. člena SPZ ter nasprotovanja preostalih dveh dedičev je ugotovitev prvega sodišča, da je pritožničina pravica manj verjetna, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - MATIČNE KNJIGE - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00004262
ZPP člen 81, 82, 339, 339/2, 339/2-15, 350, 350/2. ZNP člen 37, 118, 119. SPZ člen 41, 65, 70. ZD člen 132.
delitev solastnine - predlog za delitev solastne stvari - nepravdni postopek - procesna predpostavka - stranke postopka - zavrženje predloga - sposobnost biti stranka - procesna legitimacija - smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga - matična knjiga - neodpravljiva pomanjkljivost - univerzalno pravno nasledstvo - procesna sposobnost v času vložitve tožbe - nujni sosporniki - pasivna legitimacija
Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost vložitve tako tožbe kot predloga v nepravdnem postopku. Fizična oseba to sposobnost izgubi s smrtjo. Zato vložitev predloga proti osebi, ki je umrla pred njegovo vložitvijo, ni dopustna.
Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete (kot stranke označene) osebe v času vložitve tožbe. Enako velja za stranko v nepravdnem postopku. Bistveno je, da fizična oseba s smrtjo izgubi sposobnost biti stranka, te sposobnosti pa ne more spet pridobiti. To velja ne glede na to, da ima sicer fizična oseba dediče, saj gre pri dedičih s stališča identitete za drugo osebo, kot je prvotna stranka in ne zgolj za drugačno (pravilno ali popolno) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.
Pri delitvi stvari so vsi solastniki nujni sosporniki in morajo vsi sodelovati v postopku (118. člen ZNP, 65., 70. člen SPZ). Zavrženje predloga zoper enega od solastnikov pomeni, da predlog ni vložen proti vsem solastnikom, kar pomeni, da ni vložen zoper pravo stranko. Obstoj pasivne legitimacije pa ni procesna predpostavka, temveč materialnopravni pogoj za utemeljenost predloga, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog zoper (ostale) nasprotne udeležence zavrniti in ne zavreči.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - identično dejansko stanje - zastaranje odškodninskega zahtevka - škoda - škoda povzročena s kaznivim dejanjem
Tožba za povrnitev škode, storjene s kaznivim dejanjem, je pravočasna, če je vložena kadarkoli pred zaključkom kazenskega postopka, kar velja ne glede na njegov (prihodnji) izid. Izid kazenskega postopka je pomemben le za tožbe, vložene po njegovem zaključku, saj je od njega odvisno, ali začne zastaranje po končanem pretrganju teči znova.
Odločitev kazenskega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o protipravnosti ravnanja toženca, saj odškodninska odgovornost ni odvisna od tega, ali ima škodno dejanje v sebi elemente kaznivega dejanja. V konkretnem primeru gre za položaj, ko sodišči v pravdnem in kazenskem postopku obravnavata identično dejansko stanje; pravdno sodišče s stališča norm civilnega prava, kazensko sodišče pa ob uporabi kazenskopravnih pravil (14. člen ZPP).