Delovne metode, analize, pravila znanosti in stroke ter izkušnje, na podlagi katerih je izvedenec v mnenju podal ugotovitve glede strokovnih vprašanj, morajo biti določno navedene, ker je le na ta način mogoče preveriti pravilnost in kakovost teh ugotovitev. Če teh podatkov izvedenec v mnenju, dopolnitvi mnenja ali na zaslišanju ne da, so stranke prikrajšane za pravico do izjave, ob tem, da je njihov položaj še dodatno otežen, ker gre za strokovna vprašanja in ker stranke običajno ne sodelujejo pri izdelavi izvedenskega mnenja, raziskovani postopek izvedenca pa v bistvenem nadomesti dokazni postopek, kar ima običajno odločilno dokazno vrednost pri odločanju o (ne)utemeljenosti zahtevka oziroma predloga. Te predpostavke je treba toliko bolj upoštevati, ko stranke opredeljeno nasprotujejo mnenju in zahtevajo, da izvedenec da dodatna pojasnila, na podlagi katerih preverljivih podatkov, metod ali analiz temeljijo njegove ugotovitve iz mnenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODZ - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005091
ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 185, 185/1, 285, 339, 339/1. ODZ člen 1460 - 1477. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/2, 72/3. ZD člen 221, 221/1.
pridobitev lastninske pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice - objektivna sprememba tožbe - označba nepremičnine - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neodpravljiva nesklepčnost zahtevka - priposestvovanje - dobrovernost - dobroverna in zakonita posest - vpis v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Dejstvo, da so tožniki nepremičnino z ID znakom 000-1151/0-0 tekom postopka popravili na način, da so jo opredelili z ID znakoma 000-1151/1-0 in 000-1151/2-0 ne pomeni, da so zahtevali drugo stvar. Ker so z navedenim popravkom v naravi zahtevali isto stvar, poprava (očitne) pomote, ki se je nanašala na označbo nepremičnine z ID znakom 000-1151/0-0, ni predstavljala objektivne spremembe tožbe. Prav tako spremembe v zahtevku, ki so se nanašale na dovolitev geodetske odmere, niso predstavljale objektivne spremembe tožbe. Posledično bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi drugega odstavka 184. člena ZPP takšne popravke dopustiti in vsebinsko odločiti o zahtevku glede nepremičnin z ID znakoma 000-1151/1-0 in 000-1151/2-0.
Nepremičnina s parc. št. *49/2 tvori ozemeljsko celoto s spornimi deli nepremičnin s parc. št. 1052 in 1151/16, tožbeni zahtevek glede nepremičnine s parc. št. *49/2 pa temelji na enaki dejanski in pravni podlagi kot glede ostalih delov nepremičnin. To pomeni, da bi sodišče prve stopnje lahko pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka glede nepremičnine s parc. št. *49/2 uporabilo že zbrano procesno gradivo. Ker bi se na ta način celotno sporno pravno razmerje med pravdnimi strankami dokončno uredilo, je bilo v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu in načelom ekonomičnosti postopka sodišče dolžno takšno objektivno spremembo tožbe dopustiti.
V okoliščinah konkretnega primera je upoštevaje tožbeno naracijo očitno, da pravnega neskladja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbenim predlogom iz primarnega tožbenega zahtevka objektivno ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v istem tožbenem zahtevku.
Stališče izpodbijane sodbe, da A. A. ni mogel biti v dobri veri, ker mu je bilo znano, da v zemljiški knjigi ni bil vknjižen kot lastnik spornega dela nepremičnine, je materialnopravno zmotno. Če je imel A. A. od leta 1972 sporni del nepremičnine s parc. št. 1052 v posesti na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, to pomeni, da je bil lahko upravičeno prepričan, da je navedeni del nepremičnine njegova last na podlagi veljavnega pravnega naslova. Ker v spornem obdobju zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, ni mogoče reči, da je vedel oziroma da bi moral vedeti, da na spornem delu nepremičnine ni pridobil lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju O 1458/72. Čeprav se je na podlagi sklepa O 1458/72 kot lastnik vknjižil B. B., bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati dejstvo, da je bil B. B. na podlagi istega sklepa dolžan A. A. izdati odpisno dovoljenje. Dejstvo, da sklep o dedovanju O 1458/72 ni bil izvršen s parcelacijo, ne pomeni, da bi A. A. tekom priposestvovalne dobe moral imeti razloge za dvom v obstoj svoje lastninske pravice in da ni bil dobroverni ter zakoniti posestnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00005211
OZ člen 178, 179. ZPP člen 154, 154/2, 212, 339, 339/2, 339/2-12. URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
svoboda izražanja - objava fotografije - okrnitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - kolizija ustavnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do odškodnine - okoliščine konkretnega primera - namen odškodnine - subjektivni in objektivni kriterij
Protipravnost ravnanja toženke se kaže tako v posegu v tožnikovo čast in dobro ime, kot tudi v posegu v tožnikovo pravico do družinskega življenja. Pri presoji sorazmernosti sankcije pritožbeno sodišče sledi sodišču prve stopnje, da določitev odškodnine poleg drugih sankcij (objava sodbe in opravičila) v konkretnem primeru ne pomeni pretirane sankcije za toženko. Pritožbeno sodišče v tem delu poudarja, da nikakor ne želi, da bi se novinarji zaradi strahu pred kaznijo izogibali kritičnemu komentiranju družbenega dogajanja. Vendar pa toženka v konkretnem primeru ne ponudi zadostnih trditev in dokazov (212. člen ZPP), ki bi ob upoštevanju tako imenovanega zastraševalnega učinka (angl. chilling effect) lahko vodili k drugačni odločitvi.
OZ člen 46, 46/1, 49, 49/1, 118, 118/2, 119, 119/1.
zmota - prevara - vrednost predmeta pogodbe - leasing pogodba - prodajna pogodba - čezmerno prikrajšanje - rok za uveljavitev zahtevka - profesionalna oseba - izpodbojnost pogodbe - opravičljiva zmota - oderuška pogodba - skrbnost v pravnem prometu - cenitev, pridobljena pred pravdo - bistvena zmota
Tožeča stranka je sicer trdila, da je bila prodajna cena oderuška, kar pa ne zadostuje za presojo in ugotovitev, da je pogodba oderuška in posledično nična.
Tudi, če drži, da je sporna cena nerealna oziroma previsoka, slednje ne spreminja dejstva, da je tožeča stranka tista, ki bi kot profesionalna oseba, katere osnovna dejavnost je financiranje, morala preveriti predmet, ki ga kupuje in ceno zanj. Ker je dano ponudbo oziroma prodajno pogodbo brez pripomb sprejela, se je s ceno očitno strinjala. Samo dejstvo visoke cene namreč še ne pomeni prevare.
Trditve, da cene ni mogla preveriti, niso utemeljene. Tožeča stranka je sicer navajala, da je bilo v konkretnem primeru nemogoče preveriti ceno, ker je bil predmet pogodbe izdelan po željah naročnika, vendar slednjega ni izkazala. Ni namreč trdila in dokazala, da je dejansko poskusila pri drugih proizvajalcih ali kako drugače pridobiti cene primerljivega blaga, pa je bila pri tem neuspešna. Tako (skrbno) ravnanje bi pri njej bodisi potrdilo voljo za sklenitev pogodbe, ali pa bi jo spravilo v dvom o primernosti cene, zaradi česar prodajne pogodbe ne bi sklenila. Nenazadnje je predmet prodajne pogodbe tudi predmet leasinga, iz katerega se tožeča stranka kot leasingodajalec (lahko) poplača, če leasingojemalec ne plača leasing obrokov. Ker je ponujeno ceno brez pripomb sprejela, je prevzela riziko (pre)visoke cene in posledično, da predmet leasinga ne bo nudil zadostnega zavarovanja danega posojila leasingodajalca.
Za presojo pravočasnosti tožbe na podlagi čezmernega prikrajšanja je ključen le trenutek sklenitve prodajne pogodbe in vložitve tožbe.
ZFPPIPP člen 61, 61/1, 61/3, 69, 69/2, 69/2-2, 69/2-4.
priznanje terjatev - osnovni seznam preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - izrek sklepa o preizkusu terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - izjava stečajnega upravitelja - pogojno priznanje terjatev - določnost izjave
Upravitelj se mora o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi in ločitveni pravici določno izreči, ali jo priznava ali prereka. Izjava upravitelja mora biti torej določna in nepogojna.
ZPP člen 2, 2/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - padec na ledu - sprožilni dejavnik - doktrina jajčne lupine - vzročna zveza - izvedena priča - dokaz z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje bi moralo trditveno tezo tožnice korektno razčistiti z izvedbo dokaznega predloga s postavitvijo interdisciplinarne izvedenske komisije, da bi se okoliščine, bistvene za presojo tega razmerja glede sprožilnega dejavnika oziroma sovzroka za razvoj sindroma fibromialgije, razčistile.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00004406
OZ člen 131, 131/1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 294, 294/7. ZGD člen 258. ZZavar člen 51, 51/2. ZPP člen 212, 236a, 236a/6, 254, 254/3.
družba za vzajemno zavarovanje - odškodninska odgovornost uprave - elementi odškodninske odgovornosti - zadostnost trditvene podlage - sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage - trditveno in dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme - škoda - pomen dokazov - materialno procesno vodstvo - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - predpravdno izvedensko mnenje - nesubstanciran dokazni predlog - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - pisna izjava priče - informativni dokaz
Ena od temeljnih razlik med materialnim in procesnim dokaznim oziroma trditvenim bremenom je v tem, da materialno breme ves čas postopka nosi ista stranka (je stabilno), medtem ko procesno dokazno breme glede na uspeh dokazovanja lahko prehaja od ene stranke na nasprotno stranko.
Kako natančno mora tožena stranka prerekati tožbeni zahtevek oziroma tožeča stranka prerekati ugovore tožene stranke, je med drugim odvisno od kvalitete predhodnih navedb nasprotne stranke.
Nasprotni dokaz bo uspešen že, če bo skupni uspeh dokazovanja pod nivojem zahtevanega dokaznega standarda.
Na tožeči stranki je bilo, da zatrdi in dokaže, da so boljši (cenejši) ponudniki zadevnih storitev v kritičnem času obstajali, torej da bi bilo tudi realno, ne le teoretično, mogoče doseči nižjo ceno. Pri pravilu poslovne presoje namreč ni mogoče izhajati iz idealnega sveta, kjer bi obstajala množica ponudnikov, ki bi bili pripravljeni opraviti specifične storitve po ugodnejših cenah od tistih, ki jih je plačala tožeča stranka, pač pa je potrebno presojati ex ante v trenutku poslovne odločitve, ali so tedaj konkretno obstajali ponudniki zadevnih storitev, ki so bili pripravljeni te storitve opraviti po nižjih cenah.
Sklicevanje na vsebino drugih listin in dokumentov kot na lastne navedbe povzroča tako pri sodišču kot pri nasprotni stranki nejasnost in negotovost o vsebini trditvene podlage. Zato mora biti pristop k dovolitvi sklicevanja na priloge tožbe kot lastne navedbe stranke restriktiven. Ni mogoče pričakovati od sodišča, da bo samo v obširni dokumentaciji iskalo in izluščilo, katera dejstva bi utegnila biti relevantna za odločitev v sporu.
Zgolj nestrinjanje tožeče stranke s posameznimi ugotovitvami izvedenca, ob odsotnosti okoliščin iz tretjega odstavka 254. člena ZPP, ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca.
Dokazi ne morejo služiti temu, da stranke izvedo kakšne trditve naj sploh postavijo, zato se priče ne zaslišujejo v informativne namene. Kljub določbi šestega odstavka 236.a člena ZPP, po kateri mora sodišče zaslišati priče, ki so pravilno podale pisne izjave, če stranka to predlaga, lahko sodišče vendarle tudi argumentirano zavrne takšen dokazni predlog.
pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - res iudicata kot procesna ovira - identiteta spora - identiteta tožbenega zahtevka - subjektivna istovetnost tožbenega zahtevka - objektivna istovetnost tožbenega zahtevka - procesna ekvivalenčna teorija - meje pravnomočnosti - nova dejanska podlaga - dejstva nastala po izdaji prvostopenjske sodbe - predlog za izvršbo na podlagi priložene menice - nasprotna izvršba - objektivne meje pravnomočnosti - časovne meje pravnomočnosti
Obseg pravnomočnosti sodbe se presoja z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov. Za ugotovitev identičnosti sporov so torej odločilni: izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev, nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tega tožbenega predloga ter njuna medsebojna primerjava. V dejansko podlago sodbe spada vse, kar so stranke navedle za utemeljitev zahtevka.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje glede ugotavljanja identitete tožbenega zahtevka ukvarjalo zgolj s presojo identitete tožbenega zahtevka z vidika presojane pravne podlage zahtevka, spregledalo pa je, da tožeča stranka v sedaj obravnavani tožbi utemeljuje svoj tožbeni zahtevek na historičnem dogodku, ki je drugačen kot historični dogodek, ki je zaobsežen s pravnomočno sodbo IX Pg 724/2014.
terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - izvajanje dokazov
Izostanek izrecne zavrnitve predlaganih dokazov še ne pomeni, da ni mogoče preizkusiti pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, kar bi utemeljevalo obstoj kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zadostuje, da so razlogi vključeni v ostale razloge sklepa. Ker za izdajo začasne odredbe zadostuje verjeten obstoj zahtevka, tudi ni podana kršitev pravice do izvajanja dokazov že zgolj zato, ker sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, četudi se ti nanašajo na odločilna dejstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007545
ZKP člen 167, 167/1, 169, 169/7, 176, 176/7, 409, 409/1. KZ-1 člen 215, 215/1, 215/2, 215/3.
zavrnitev zahteve za preiskavo - presoja verodostojnosti - dokazi za utemeljen sum
Neutemeljeno pritožba državne tožilke navaja, da je sodišče prve stopnje presojalo protislovne dokaze, za kar ni pristojno, saj tega ni storilo, temveč je na podlagi podatkov v spisu presojalo, ali je podan utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, navedeno v zahtevi za opravo preiskave, pri tem pa je ocenilo vsebino zbranih dokazov, kar je nujno, saj sicer odločitve o tem, ali je utemeljen sum storitve kaznivega dejanja podan ali ne, ni mogoče sprejeti.
Dejstvo, da je bilo sedaj ugotovljeno, da imata tožnika pravico do posesti, še ne pomeni, da sta imela v kritičnem času (torej pred zatrjevanim motilnim ravnanjem) posest, torej dejansko oblast stvari. Kdor pred motenjem ni imel posesti, pa ni deležen sodnega varstva posesti.
ZIZ člen 9, 9/3. ZS člen 83, 83/1, 83/2, 83/3. ZPP člen 12, 324, 324/6, 339, 339/1.
tek roka za vložitev pravnega sredstva - sodne počitnice - nujne zadeve - postopek zavarovanja - postopek s pravnimi sredstvi - načelo pomoči prava neuki stranki
Med nujne zadeve ne sodi zgolj izdaja predhodne ali začasne odredbe. Odločanje o nujnih zadevah v postopku zavarovanja pomeni izdajo odločbe v celotnem postopku zavarovanja na prvi stopnji, kakor tudi postopek z vsemi pravnimi sredstvi ter odločanje o pravnih sredstvih.
V nujnih zadevah tečejo procesni roki tudi med sodnimi počitnicami.
Sodišče mora skladno z 12. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, sicer opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. V okviru tega določila je sodišču naloženo, da mora odločba vsebovati pravni pouk in da je vsebina pravnega pouka takšna, kot jo določa zakon. S prejemom sklepa z dne 21. 7. 2017 je bil upnik opozorjen, da mora zoper omenjeni sklep vložiti pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa. V tem primeru ni bilo sodišče dolžno v pravnem pouku sklepa z dne 21. 7. 2017 posebej navajati, da procesni roki za vložitev pritožbe zoper sklep z dne 21. 7. 2017 tečejo tudi v času sodnih počitnic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00004724
SPZ člen 68, 100. SZ-1 člen 23, 48, 48/2, 61. ZPP člen 76, 76/3, 76/5. OZ člen 239, 311, 314, 314/1, 352, 355, 355/1, 355/1-6.
sposobnost biti stranka - podelitev sposobnosti biti stranka - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka - nujno sosporništvo - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - obveznost etažnih lastnikov - terjatev skupnosti etažnih lastnikov - terjatev upravnika - terjatev upravnika do etažnega lastnika - zastaranje terjatev iz naslova storitev upravljanja - pogoji za pobot terjatev - vzajemnost terjatve
Po bogati sodni praksi ni ovire, da sodišče etažnim lastnikom točno določenih nepremičnin prizna lastnost stranke v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je torej povsem pravilno etažnim lastnikom določenih nepremičnin priznalo lastnost pravdne stranke z učinkom v obravnavanem postopku.
Tožena stranka je bivši upravnik skupne kotlovnice, katere skupni lastniki so etažni lastniki posameznih nepremičnin. Upravnik je zastopnik etažnih lastnikov na podlagi zakona (drugi odstavek 48. člena SZ-1) in pogodbe o upravljanju, ni pa nosilec pravic in obveznosti, ki pripadajo etažnim lastnikom. Akontacije za stroške centralnega ogrevanja so skupno premoženje vseh etažnih lastnikov, upravnik pa z njimi le gospodari do prenehanja upravljanja. Upravnik ima torej le položaj zastopnika, zato zgolj na podlagi zakona ne more v lastnem imenu in za svoj račun izterjevati stroškov centralnega ogrevanja, lahko pa bi lastniki s pogodbo nanj prenesli svoja materialnopravna upravičenja
Terjatve skupnosti lastnikov na podlagi 61. člena SZ-1 ni mogoče enako obravnavati kot terjatev upravnika iz naslova upravnine, saj se v bistvenem razlikujeta. Skupnost lastnikov kot enovita celota zato ni pasivno legitimirana za v pobot uveljavljano terjatev, ki se nanaša na plačila stroškov upravljanja. Tožena stranka ima terjatev do posameznega etažnega lastnika le v višini njegovega solastninskega deleža na skupnih delih kotlovnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00004360
ZD člen 32, 103. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72. SZ člen 118. ZPP člen 8, 154, 155, 337, 337/1. Odvetniška tarifa člen 7, 7/3.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - odkup stanovanja po SZ - kupoprodajna pogodba - ustni dogovor - navidezni kupec - obljuba - dedna pogodba - neveljavnost dedne pogodbe - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - redno priposestvovanje - izredno priposestvovanje - dobrovernost posesti - izločitve iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - izločitev dela zapuščine - skupnost življenja z zapustnikom - potni stroški pooblaščenca odvetnika - kriterij potrebnosti stroškov
Dva toženca imata prebivališče v K. in od njiju ni mogoče zahtevati, da si poiščeta odvetnika v L., zato so stroški prihoda tega odvetnika na sodišče na glavno obravnavno potrebni v smislu določila 155. člena ZPP. Z zastopanjem tretjega toženca po istem odvetniku pa so nastali manjši pravdni stroški, kot bi jih bil v nasprotnem primeru dolžan povrniti tožnik tožencu, če bi pooblastil drugega odvetnika iz kraja sedeža sodišča oziroma svojega prebivališča.
ZOZP člen 41. OZ člen 365. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
regresni zahtevek zavarovalnega združenja - nezavarovano vozilo - pravica do izjave - lastnik vozila - povzročitelj prometne nesreče - splošni zastaralni rok - pretrganje zastaranja s tožbo
Pravno podlago regresnega zahtevka Slovenskega zavarovalnega združenja predstavljajo določbe 41. člena ZOZP in ne določbe OZ o subrogaciji, torej prehodu zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico. Zato ne pride v poštev določba šestega odstavka 357. člena OZ o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah, pa tudi ne določbe OZ o zastaranju odškodninskih terjatev. Za zastaranje regresnega zahtevka zavarovalnega združenja zato velja splošni petletni zastaralni rok.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004662
ZIZ člen 272.
določitev najemnika neprofitnega stanovanja - začasna odredba v nepravdnem postopku - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Neporavnane najemnine ne morejo biti razlog, ki bi utemeljeval izdajo predlagane začasne odredbe v postopku določitve najemnika neprofitnega stanovanja, in izkazoval željo nasprotnega udeleženca po prekinitvi najemne pogodbe. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je nasprotni udeleženec do izdaje začasne odredbe del dolga že poravnal. Predlagateljica, ki je v najemni pogodbi navedena kot uporabnica stanovanja, pa ima prav tako možnost, da nevarnost odvrne s plačilom najemnine iz lastnih sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - MATIČNE KNJIGE - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00004262
ZPP člen 81, 82, 339, 339/2, 339/2-15, 350, 350/2. ZNP člen 37, 118, 119. SPZ člen 41, 65, 70. ZD člen 132.
delitev solastnine - predlog za delitev solastne stvari - nepravdni postopek - procesna predpostavka - stranke postopka - zavrženje predloga - sposobnost biti stranka - procesna legitimacija - smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga - matična knjiga - neodpravljiva pomanjkljivost - univerzalno pravno nasledstvo - procesna sposobnost v času vložitve tožbe - nujni sosporniki - pasivna legitimacija
Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost vložitve tako tožbe kot predloga v nepravdnem postopku. Fizična oseba to sposobnost izgubi s smrtjo. Zato vložitev predloga proti osebi, ki je umrla pred njegovo vložitvijo, ni dopustna.
Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete (kot stranke označene) osebe v času vložitve tožbe. Enako velja za stranko v nepravdnem postopku. Bistveno je, da fizična oseba s smrtjo izgubi sposobnost biti stranka, te sposobnosti pa ne more spet pridobiti. To velja ne glede na to, da ima sicer fizična oseba dediče, saj gre pri dedičih s stališča identitete za drugo osebo, kot je prvotna stranka in ne zgolj za drugačno (pravilno ali popolno) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.
Pri delitvi stvari so vsi solastniki nujni sosporniki in morajo vsi sodelovati v postopku (118. člen ZNP, 65., 70. člen SPZ). Zavrženje predloga zoper enega od solastnikov pomeni, da predlog ni vložen proti vsem solastnikom, kar pomeni, da ni vložen zoper pravo stranko. Obstoj pasivne legitimacije pa ni procesna predpostavka, temveč materialnopravni pogoj za utemeljenost predloga, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog zoper (ostale) nasprotne udeležence zavrniti in ne zavreči.
vstop novega upnika - pomen listine, ki izkazuje prehod terjatve - dopolnitev nepopolnega predloga za zavarovanje
V skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZIZ mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. To pa zato, ker po petem odstavku 40. člena ZIZ upniku ni treba priložiti predlogu za izvršbo izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, temveč ga mora le določno označiti. Smiselno to velja tudi za listino o prenosu terjatve.
izvršba na nepremičnine - predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - razlogi, ki se nanašajo na novo izvršilno sredstvo - načelo sorazmernosti - sorazmernost ukrepa - prepoved čezmernih posegov v dolžnikovo premoženje
Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, lahko dolžnik zoper sklep, s katerim je bilo dovoljeno nadaljevanje izvršbe na nepremičnine, vloži ugovor le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu, kar pomeni, da lahko ugovarja le zoper novo sredstvo izvršbe (smiselna uporaba 53. v zvezi s 34. členom ZIZ), vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje že pri odločanju o predlogu upnika z dne 16. 3. 2017 in nato pri odločanju o ugovoru dolžnika zoper sklep z dne 27. 3. 2017 opraviti tudi presojo, ali je, ob upoštevanju vseh okoliščin predmetne izvršilne zadeve, podana sorazmernost med predlagano izvršbo na nepremičnini dolžnika, ki naj bi bili njegov dom, in višino terjatve, ki jo izterjuje upnik.
izpraznitev stanovanja - deložacija - stečajni upravitelj - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - pomoč policije pri opravi izvršilnih dejanj
Pritožbeno sodišče je v sklepu Cst 815/2016 z dne 11. 1. 2017 pojasnilo, da je vloga upravitelja pri opravljanju izvršilnih dejanj enaka kot vloga izvršitelja ter da ZFPPIPP ob povedanem predpostavlja, da je upravitelj usposobljen za opravljanje izvršilnih dejanj. Pomoč odvetnika si zato lahko priskrbi le, v kolikor jo narekujejo posebne (pravno bolj zapletene) okoliščine posameznega primera.
Ker je obstajala realna nevarnost, da bo stečajni dolžnik ob pomoči svojega odvetnika in še koga poskušal preprečiti deložacijo (glede na dejstvo, da je poskusil preprečiti že javno dražbo), je tudi upravitelj za nudenje pravne pomoči utemeljeno pooblastil odvetnika.
Ker je stečajni dolžnik, kot je to razvidno iz spisovnih podatkov, želel na vsak način preprečiti že dražbo stanovanja in je bil agresiven vse od pričetka prodaje stanovanja dalje, je bilo po navedbah upravitelja potrebno zagotoviti varnost vseh vpletenih. Zato si je upravitelj tudi pri deložaciji upravičeno zagotovil prisotnost družbe S., d.o.o.