ZDen člen 16, 16/3, 32. Zakon o spremembah in dopolnitvah ZPIZ člen 37.ZPIZ člen 247.ZUP člen 4, 4/1.
denacionalizacija - učinek spremembe zakona tekom postopka na prvi stopnji
Spremenjeni predpis učinkuje za naprej (37. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - Ur.l. RS, št. 7/96) in ta sprememba, ki lahko tudi neugodneje ureja določeno pravno področje, ne pomeni retroaktivnosti in posega v pridobljene pravice tožeče stranke, saj je bilo o njeni zahtevi odločeno šele ob izdaji izpodbijane odločbe. Tožena stranka (upravni organ) je vezana na načelo zakonitosti (prvi odstavek 4. člena ZUP) v upravnem postopku in je dolžna pri odločanju uporabljati veljavne predpise.
Pri zdravniških posegih zdravnik ne ravna, kot je treba, oziroma je zdravniški poseg nedopusten, kadar:
1. je poslabšanje zdravja posledica nepravilnega (nestrokovnega)
zdravnikovega ravnanja ali 2. kadar je zdravnikovo ravnanje sicer strokovno popolnoma neoporečno, pa je kljub temu protipravno, ker zanj ni bilo bolnikovega soglasja.
ZZV bolniku izrecno zagotavlja poleg pravice do pojasnila glede diagnoze in terapije tudi pravico do pojasnila glede tveganja.
Privolitev bolnika v zdravniški poseg mora biti resnična in svobodna. Resnična in svobodna volja mora biti prosta vseh napak, pogoj za to pa je poznavanje položaja, torej bolnikova obveščenost o lastnem stanju in o možnostih zdravljenja.
Po določbi 104. člena morata biti za to, da za zdravniški poseg ni potrebno soglasje bolnika, kumulativno izpolnjena dva pogoja:
1. poseg mora biti nujen za ohranitev bolnikovega življenja 2. in bolnik mora biti v takem stanju, da ne more odločati sam.
Obseg pojasnevanja je odvisen od okoliščin posameznega primera, obsega pa pojasnilo diagnoze, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo tveganja.
Kadar zdravnik opravi zdravniški poseg lege artis, vendar brez veljavne privolitve bolnika, je mogoče škodo pripisati temu posegu le v primeru, če se zdravstveno stanje bolnika poslabša.
Bistveno nepopolne informacije (polresnice) so lahko neresnične v smislu zakonskega znaka kaznivega dejanja obrekovanja. Če iz izrečene trditve druge osebe, ki resničnega stanja ne poznajo, logično in izkustveno praviloma sklepajo na drugo okoliščino oziroma posledico, ki pa v resnici ni nastala in storilec to zamolči, ker hoče, da bi drugi o nekom mislili, da o njem takšna negativna okoliščina obstaja in ga na tak način očrni, bi bili izpolnjeni znaki tega kaznivega dejanja.
Pravilna je presoja o toženčevi izključni krivdni odgovornosti za škodo, ki jo je z udarcem s pestjo prizadejal tožnici (158. čl. ZOR). Ni namreč ugotovljeno, da bi tožnica storila karkoli, kar bi opravičevalo toženčev udarec. Prepir, ki je ostal zgolj na ravni izrečenih besed, ni opravičilo za telesno obračunavanje.
upravičenci do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje predstavnikov oblasti - predmet denacionalizacije - roki - pravočasna vloga - vloga, poslana nepristojnemu sodišču
Revizijsko sodišče ocenjuje glede na okolnosti primera, da je mogoče pripisati vložitev revizije pri nepristojnem sodišču v tem primeru pomoti vložnika. Sicer pa meni, da v takih okoliščinah vložene revizije kot je bila v tem primeru, ni mogoče šteti za prepozno, kadar bi glede na obstoječa tehnična sredstva lahko vloga prispela z nepristojnega na pristojno sodišče v roku. Namreč pravočasnost vloge ne sme biti odvisna od dejanskega ravnanja konkretnega sodišča (to je njegove organiziranosti dela) ampak od tehnično možnega.
Kaj je lahko predmet zahteve za denacionalizacijo in s tem predmet odločanja sodišča, določa zakon o denacionalizaciji (ZDen). Ta je uredil le vračanje podržavljenega premoženja oziroma izplačilo odškodnin za tako premoženje. Pri tem ni razveljavljal predpisov, ki so bili podlaga za podržavljenje in tudi ne pravnih poslov, na podlagi katerih je po 5. členu ZDen prešlo premoženje v državno last. Iz navedenega sledi, da predmet zahteve ne more biti ugotavljanje ničnosti pogodb ali njihovo razveljavljenje, kadar so izpolnjene predpostavke iz 5. člena ZDen. Podlago zahteve predstavlja tako le ugotovitev, da je do prenosa premoženja v državno last prišlo na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Če je taka podlaga izkazana, pa sodišče odloči o vrnitvi tako podržavljenega premoženja oziroma plačilu odškodnine zanj. Po povedanem je materialnopravno pravilen le tak izrek vmesnega sklepa, s katerim se ugotavlja, da je zahteva za denacionalizacijo po podlagi utemeljena.
preiskava - sklep o preiskavi - navajanje okoliščin, iz katerih izhaja utemeljen sum - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Opustitev navajanja okoliščin, iz katerih izhaja utemeljen sum v sklepu o preiskavi samo po sebi ne more biti smiselno absolutna bistvena kršitev določb postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Te okoliščine, ki utemeljujejo sum o storitvi kaznivega dejanja, vsebuje že opis dejanja v sklepu o preiskavi in bi se v obrazložitvi le ponovile.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Zagovornik obs. A.K. v zahtevi za varstvo zakonitosti ni navedel nobene kršitve zakona, temveč je navedel le zakonske razloge, zaradi katerih je mogoče vložiti navedeno izredno pravno sredstvo. Ker zahteve ni dopolnil, vrhovno sodišče pa se omeji le na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, jo je Vrhovno sodišče RS kot neutemeljeno zavrnilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20608
ZKP člen 150, 151.KZ člen 310, 310/3.
predkazenski postopek - posebne operativne metode in sredstva - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - kazniva dejanja zoper javni red in mir - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi - večja količina - velika nevarnost razstrelilnih snovi
Dokaz, ki je bil zakonito pridobljen na podlagi odredbe zoper enega obdolženca, se je lahko uporabil tudi zoper drugo osebo, čeprav zoper njo ukrep ni bil odrejen, ker je ta oseba sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanja z osebo, zoper katero so bili ukrepi odrejeni.
Vprašanje, ali razstrelivo, ki je bilo predmet obravnavanega kaznivega dejanja, predstavlja večjo količino, je pravno vprašanje, na katerega izvedenec ne more odgovorjati.
Ker v opisu kaznivega dejanja, ki ga vsebuje izrek sodbe sodišča prve stopnje, niso opisane hujše posledice za družbo, ki naj bi jih povzročilo obsojenčevo dejanje nedovoljene špekulacije, niso podani razlogi za izrek delne ali popolne zaplembe premoženja, ampak le za zaplembo predmetov nedovoljene špekulacije.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-3, 3-14.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - vojni zločin - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
V dejanju obs. M.S., ko je prijavila komandantu domobranske postojanke, da partizani v Z. pobirajo živino in hrano, zaradi česar je vod domobrancev, ki mu je obs. pomagala nositi municijo, takoj krenil tja, niso podani znaki kaznivega dejanja vojnega zločinstva po 3.tč. 3.čl. ZKLD.
odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost šole - opravljanje nadzorstva
Učiteljici, ki je bila zaposlena s spraševanjem učenca pred tablo, ni mogoče očitati opustitve določenega nadzora, ko ni opazila, da se tožnik in sošolec ukvarjata z detonatorjem podobnim sinčniku in pri tem nista motila dogajanja v razredu.
Zmotno je stališče v zahtevi, da medicinska fakulteta ne more biti zasebna tožilka, ker ni pravna oseba.
Osebnih in premoženjskih pravic nimajo le fizične in pravne osebe, ampak tudi organizacije in organi, ki po zakonu niso pravne osebe, če imajo svoje ime, organizacijsko celoto, premoženje, s katerim razpolagajo in z njim odgovarjajo ter nastopajo v pravnem prometu. Načeloma imajo sposobnost biti zasebna tožilka v kazenskem postopku vse take organizacije, ki so lahko v materialnem pravu nosilke premoženjskih ali osebnostnih pravic, npr. pravice do imena in s tem v zvezi do zaščite svojega dobrega imena.
Navedene odredbe sodišča (da se obdolžencu vroči zasebna tožba), ukrepi za njihovo izvršitev, poizvedbe o naslovu prebivališča obdolženca, postavitev zagovornika in vročitev zasebne tožbe so procesna dejanja sodišča za pregon obdolženca zaradi kaznivih dejanj po zasebni tožbi, s katerimi se je zastaranje v skladu z določbo 3.odst. 112.čl. KZ pretrgalo.
delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem delavcev
Pogoj ukinitve dejavnosti za prevzem delavcev je izpolnjen, če je ta v celoti ukinjena v določeni organizacijski enoti. Delodajalec ni dolžan preverjati, če je mnenje k pogodbi o prevzemu delavcev dal po sindikalnih pravilih pristojen organ.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - razširitev zahteve za disciplinski postopek
Pooblaščenec podjetja (odvetnik) ne more na disciplinski obravnavi razširiti zahteve za disciplinski postopek. Za razširitev so pristojne le v 61. členu ZTPDR določene osebe oziroma organi.
ZDR (1990) člen 36, 36 b, 36 b/3. SKPG člen 12. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirnopredelovalne dejavnosti člen 16.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi njunih operativnih razlogov - delovna uspešnost - merila za ugotavljanje delovne uspešnosti
V primeru, ko delovne uspešnosti pri toženi stranki ni bilo mogoče ugotoviti ali zato, ker ni imela sprejetega ustreznega akta, ali ker v internem aktu določen način in postopek ugotavljanja ni bil uporabljen ali iz drugih objektivnih razlogov, se za odločitev glede uvrstitve med presežne delavce po presoji revizijskega sodišča, uporabi naslednji kriterij določen v 12. členu takrat veljavne SKPG oziroma 16. členu KP dejavnosti. V tem obsegu bi zato sodišči prve in druge stopnje morali preizkusiti obstoj dejanske podlage za uveljavljeni tožbeni zahtevek.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZVD člen 47. ZTPDR člen 80, 83.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - nestrinjanje z odreditvijo dela - neopravičen razlog za odsotnost z dela
Svoje nestrinjanje zoper to odločitev delodajalca tožnica ni izrazila niti z vložitvijo ugovora (80., 83. člen Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja - Uradni list SFRJ, št. 60/89, 42/90- ZTPDR), niti ni ob ponovnem nastopu dela dne 24.11.1994 ravnala - če je štela, da ji grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje - skladno določilu 47. člena Zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32/74 - RS 57/96), temveč je z naslednjim dnem izostala z dela. Zatrjevano nezakonito ravnanje tožene stranke bi imela tožnica pravico izpodbijati le s pravnimi sredstvi, ne pa z odsotnostjo z dela. Zato za opravičen izostanek tožnice ni obstajala zakonita podlaga.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - zmotna uporaba materialnega prava
Materialno pravo je zmotno uporabljeno, če pritožbeno sodišče ugotavlja, da se za storjeno hujšo kršitev delovne obveznosti mora obvezno izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja, in se pri tem poziva da določbo splošnega akta, ki pa tega ne določa.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - dokazovanje nezmožnosti za delo
Ni povsem točno razlogovanje nižjega sodišča, ki dokazovanje nezmožnosti za delo zaradi bolezni in s tem vprašanja upravičene ali neupravičene odsotnosti z dela, veže izključno na bolniški list ali drugo ustrezno listino. Sicer izjemoma, je pa možno tudi drugačno dokazovanje nezmožnosti za delo, če se ugotovi, da gre za neobičajne okoliščine.
Delodajalec ni odgovoren za škodo, ki jo je delavka utrpela pri padcu, ko je v prepovedanem času šla po prehodu čez železniške tire domov na malico, čeprav je imela malico zagotovljeno na delovnem mestu.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje sklenjeno za določen čas
Šteje se, da je delavec sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, če je iz razlogov, ki so na strani delodajalca ostal na delu po času, ko bi mu delovno razmerje moralo prenehati. Do transformacije pride po samem zakonu in morebiti kasneje ponujena pogodba o zaposlitvi na trajanje delovnega razmerja ne vpliva, saj delovnega razmerja za nedoločen čas, do katerega je prišlo po zakonu, brez soglasja strank ni več mogoče spremeniti v delovno razmerje za določen čas.