ZISDU člen 67, 70, 73, 75, 75/1, 75/3, 111, 111/1, 112, 134, 134/3, 137, 139, 139/3. ZISDU-A člen 112a, 112a/1, 112a/3-3. ZTVP člen 4, 4/3, 39, 39/1-4, 39/1-5. ZGD člen 315, 317, 328, 329, 329/1. Uredba o nematerializiranih vrednostnih papirjih člen 6, 8, 8/1, 8/2, 8/3.
pogodba o upravljanju - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - družba za upravljanje investicijskih družb - upravljanje finančnega premoženja - prva prodaja delnic - začasna prepoved upravljanja - nematerializirane delnice - vpis in prenos vrednostnih papirjev
Upravljati investicijsko družbo pomeni opravljati v njenem imenu in za njen račun vse posle v zvezi z upravljanjem njenega finančnega premoženja. Pod ta pojem pa ni mogoče podvesti prve prodaje delnic izdajatelja. Zato Agencija za trg vrednostnih papirjev ne more poseči vanjo z ukrepom iz 3. alinee 3. odst. 112. a člena ZISDU.
Z vknjižbo v centralni register klirinško depotne družbe v dobro imetnika, ki jo je vpisal in vplačal, je nematerializirana delnica izdana. S preknjižbo v centralnem registu se pravice iz delnice prenese na drugega imetnika.
ZSR člen 18, 18/5, 19, 19/3.SZ člen 58, 117, 117/1.
privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - upravičenci za odkup - pridobitev stanovanjske pravice - uporabniki stanovanja - zahteva za izselitev iz stanovanja - prekluzivni rok 2 leti
Osebe, ki jih zaradi preteka prekluzivnih rokov stanodajalec ni mogel več izseliti, so pridobile stanovanjsko pravico. To jim daje pravico zahtevati odkup stanovanja pod pogoji, ki jih zakon določa za privatizacijo (117. in naslednji členi Stanovanjskega zakona).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - telesne bolečine - zmanjšana življenjska aktivnost
V našem pravnem sistemu je zagotovljeno varstvo človekove telesne in duševne integritete v Ustavi Republike Slovenije (URS, Ur. list RS, št. 33/91), v raznih ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodbah ter v zakonih, zlasti v določilih ZOR, ki sta jih navedli nižji sodišči. Tu je za povrnitev nepremoženjske škode predvidena satisfakcija (tolažba, zadoščenje), ki naj oškodovanca privede v tisto družbeno in osebno stanje, v kakršnem bi bil, če ne bi bila kršena njegova osebnostna pravica.
V zameno za dani denar sta tožnika pridobila osebno služnost, ki jo lahko uveljavljata proti vsakokratnemu lastniku nepremičnine. Nižji sodišči sta pravilno navedli, da jima ta pravica kljub sinovi smrti še vedno pripada in da je obveznost prešla na njegove dediče, ki njuni pravici do osebne služnosti ne oporekajo. Obseg in način izvrševanja navedene služnostne pravice pa je odvisen od volje tožnikov kot služnostnih upravičencev, ki sta dolžna prispevati k vzdrževanju nepremičnine.
glavna obravnava v odsotnosti stranke - naknadno opravičilo
Glavna obravnava je lahko opravljena v odsotnosti stranke ob pogojih 295. člena ZPP, po dol. 265. čl. ZPP pa se lahko opravi zaslišanje došle stranke. Naknadno opravičevanje izostanka, dano v reviziji, ne pa v pritožbenem postopku, ne more biti predmet obravnave s stališča bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 2. točki 1. odst. 385. člena ZPP.
Škoda, ki se kaže v izgubi tovornjaka reg..., naj bi nastala tožniku na dan javne dražbe dne 5.8.1983, ko je bilo zarubljeno vozilo pod ceno prodano. O tej javni dražbi je bil tožnik po dejanskih ugotovitvah - pa čeprav le telefonično - obveščen. Ker je dražbo ocenil kot nezakonito, je torej že dne 5.8.1983 zvedel za obseg škode in njenega povzročitelja.
Dogovor o skupni gradnji in o solastninskih deležih je podlaga za obračun stroškov vlaganja v skupno gradnjo. Terjatev je dospela ob koncu gradnje. Tedaj je začel teči zastaralni rok za obligacijski zahtevek.
ZOR člen 192, 200, 203. ZTVCP (1988) člen 107, 109.
povzročitev škode - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti - strah - prečkanje ceste izven prehoda za pešce
Tožnik, ki je prečkal cesto izven prehoda za pešce in se ni prepričal, ali to lahko stori varno, je 1/3 sokriv za nesrečo, v kateri ga je zadel osebni avtomobil.
vojaško stanovanje - razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - tožba na izselitev
Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine (Ur. list RS, št. 1/91-I) je prenesel upravljanje z vsem premoženjem, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije do tedaj upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi JLA, na Republiko Slovenijo. Po 25.6.1991 torej komande garnizona ali drugi organi v sestavu bivše JLA niso mogli več veljavno upravljati vojaškega stanovanjskega sklada ter izdajati aktov, s katerimi bi razpolagali s stanovanji iz navedenega sklada.
Delavec, ki se pri vzpenjanju na streho in vračanju s strehe ni poslužil za to pripravljene (v zid vgrajene) lestve, ampak je izbral svoj način, in pri tem utrpel nezgodo, je sam odgovoren za 50 % škode.
Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnica sodnica sodišča, ki je predlagalo delegacijo, kar pomeni, da obstoji okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodnikov in s tem sodišča. To pa je tehten razlog, da sodišče ne more voditi postopka in odločati o tožbenem zahtevku.
Revizija ni dovoljena zoper sklep drugostopenjskega sodišča, s katerim je razveljavilo prvostopno sodbo, in odločilo, da delovno sodišče ni stvarno pristojno za spor.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
Delavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino, lahko preneha delovno razmerje samo z njegovim soglasjem ali če se mu zagotovi sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas na ustreznem delovnem mestu v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Revizijsko sodišče ves čas stoji na stališču, da tudi v primeru prenehanja delovnega razmerja z uporabo 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR, ni izključena uporaba določb 106. člena ZDR. Ta določa, da ugovor delavca zoper sklep o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve. Zato se delavec do dokončnosti sklepa lahko vrne na delo, vrnitev na delo pa že istočasno tudi pomeni, da ni več možna uporaba določb 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR glede prenehanja delovnega razmerja, saj gre lahko le za prenehanje delovnega razmerja po 5. točki prvega odstavka istega člena. Po tej pa delavcu delovno razmerje zaradi neupravičene odsotnosti z dela petih zaporednih delovnih dni, zaradi njegove vrnitve na delo, preneha z dokončnostjo sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
nepravdni postopek - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - denacionalizacija - pravni posel sklenjen zaradi grožnje ali sile državnega organa oziroma predstavnika oblasti
ZNP drugače kot ZPP dopušča, da se pritožba upošteva izjemoma tudi po preteku pritožbenega roka. Po določbi 33. člena ZNP lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku petnajstdnevnega roka, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Denacionalizacija sodi med zadeve, v katerih obstoji med udeleženci spor. Kadar v nepravdnem postopku nastopajo udeleženci z nasprotujočimi si interesi, ni mogoče upoštevati pritožbe, vložene po poteku zakonskega roka.