Ker je SKB Banka d.d. L. pridobila sporno terjatev iz posojilne pogodbe med tožencem in KHB Banko d.d. Ljubljana s cesijo v stečajnem postopku proti tej banki, je lahko tudi sama svojo terjatev veljavno cedirala naprej. To je storila s pogodbo z dne 1.12.1993, s katero je nedvomno in v skladu z določbo prvega odstavka 436. člena ZOR prenesla terjatev na tožečo stranko. Terjatev iz posojilne pogodbe z dne 3.5.1990 je bila tako dvakrat veljavno cedirana, prvič v stečajnem postopku od posojilodajalca na SKB Banko d.d. Ljubljana, drugič pa od te banke na tožečo stranko s pogodbo z dne 1.12.1993. Privolitev toženca kot dolžnika glede na določbo prvega odstavka 438. člena ZOR za prenos terjatve niti ni bila potrebna. Zato je toženec dolžan izpolniti svojo pogodbeno obveznost iz posojilne pogodbe s prvotnim upnikom novemu upniku, to je tožeči stranki kot prevzemniku odstopljene terjatve.
Sodišče druge stopnje pri tem pravilno poudarja, da SZ ne prepoveduje nadaljnjega razpolaganja s kupljenimi stanovanji in da ima takojšnja nadaljnja prodaja oziroma prodaja v določenem časovnem obdobju posledice le na davčnem področju. Sodišče prve stopnje je zato res nepravilno uporabilo materialno pravo iz prvega odstavka 103. člena ZOR, ko je ugotovilo ničnost obeh pogodb. Sodišče druge stopnje še ugotavlja, da sta pravdni stranki sicer res kršili prepoved iz prvega odstavka 122. člena SZ za razpolaganje s kupljenim stanovanjem pred dokončnim poplačilom kupnine, ker sta posojilno in kupno pogodbo sklenili istočasno in pred poplačilom kupnine iz prve kupne pogodbe med Mestno občino... kot prodajalcem in tožnikom kot kupcem, vendar je ta prepoved manjšega pomena. Kršitev te prepovedi ni imela nobene nedovoljene posledice, saj je bila kupnina iz prve pogodbe plačana v enkratnem znesku in v pogodbenem roku, torej pravočasno, pravočasno pa so bile plačane tudi vse davščine. Ker je bila kupna pogodba med pravdnima strankama realizirana, ta pravni posel na podlagi določbe drugega odstavka 107. člena ZOR konvalidiral in zato ne gre za ničnost.
izločitev sodnika - sodnica in pooblaščenec pravdne stranke kot razvezana zakonca - izločitveni razlog z učinkom po samem zakonu
Na prvi pogled bi bilo sicer možno razlagati določbo 3.tč. 71. člena ZPP tudi tako, da se dodatek glede razveze zakonske zveze nanaša le na svaštvo, vendar ne more biti dvoma, da je bil zakonodajalčev namen drugačen, saj je zakonska zveza znatno močnejši povezovalni element od svaštva. Zato je zakonodajalec situaciji obstoječe in razvezane zakonske zveze ter same zakonske zveze in svaštva izenačil in določil, da je ta izločitveni razlog podan "ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne". Tako nekdanji kot sedanji obstoj take zakonske zveze je štel za tako pomembno dejstvo, da upravičuje opredelitev tega dejstva kot izločitvenega razloga, ki učinkuje že po samem zakonu (iudex inhabilis) in ne šele z odločbo predsednika sodišča, če tako utemeljeno predlaga stranka ali sam sodnik (iudex suspectus).
povrnitev škode - negmotna škoda - denarna odškodnina - individualizacija škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Tudi pri odmeri odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti mora sodišče upoštevati subjektivne okoliščine na strani oškodovanca, prav zato, da bi bila odškodnina čimbolj pravična. Zato se pri odmeri denarnega zadoščenja zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevajo vse okoliščine, ki imajo pomen za obseg bolečin, težav, povečanih naporov in drugih psihičnih bolečin, ki jih oškodovanec trpi zaradi poškodbe telesa oziroma zdravja v svojem konkretnem življenju in delovnih pogojih, prav tako pa tudi trajanje človekovega življenja in psihičnih bolečin. Torej sta sodišči prve in druge stopnje pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pravilno upoštevali tudi poklic, ki ga opravlja oškodovanka.
povzročitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - objektivna odgovornost - gmotna in negmotna škoda - denarna odškodnina - izgubljeni zaslužek - dohodek od neprijavljenega postranskega poklica (delo na črno) - vštevanje davščin
Pri presoji odškodnine za premoženjsko škodo sta sodišči prve in druge stopnje sicer pravilno uporabili materialno pravo, ko sta po določilu 155. in 189. člena ZOR ugotavljali škodo, ki se je odrazila v zmanjšanju tožnikovega premoženja in preprečitvi njegovega povečanja. Pravilno sta ravnali, ko sta po ugotovitvi, da se je tožnik poleg redne zaposlitve, ukvarjal še z igranjem v inštrumentalnem triu, ugotavljali obseg izgubljenih nastopov in s tem izgubljeni zaslužek, ki bi ga pričakovali ob normalnem teku stvari, ne glede na to, če je bil prijavljen upravnemu organu. Toda pri ugotavljanju višine škode je treba upoštevati vse okoliščine, ki vplivajo nanjo, tudi davčne obveznosti, ki jih je treba odšteti od odškodnine.
Tožena stranka bi lahko lahko uveljavljala v pobot svojo terjatev, ne glede na to, da izvirata terjatvi iz različne pravne podlage, vse do trenutka, ko je tožeča stranka s tožbo odpovedala najemno razmerje in zahtevala izpraznitev stanovanja. Tedaj so se stekli pogoji za to, da je svojo terjatev na plačilo najemnine spremenila v terjatev na odpoved najemnega razmerja po določilu tretje alineje 53. člena Stanovanjskega zakona (SZ, Ur.l. RS, št. 18/91 do 23/96). Z vložitvijo tožbe je tožena stranka izgubila pravico, da bi brez privolitve tožeče stranke med pravdo plačala svoj dolg in ostala v stanovanju, pa tudi možnost pobotanja terjatev.
povrnitev škode - negmotna škoda - pravična denarna odškodnina - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - sorazmerje z odškodninami, prisojenimi v RS
Določba drugega odstavka 200. člena sodišču nalaga, da mora ugotoviti, koliko je prizadeta dobrina pomenila samemu oškodovancu, z vidika njegovega dela in načina življenja.
Revizijsko sodišče je ocenilo, da je sodišče druge stopnje pravilno upoštevalo okoliščine na strani oškodovanca, ki vplivajo na odmero odškodnine, prav tako pa tudi okvire, ki jih je začrtala sodna praksa in skušajo ohranjati pravična razmerja med škodami določenega obsega in odškodninami zanjo.
zavarovanje pred odgovornostjo - direktna tožba - kolektivno zavarovanje - kumuliranje odškodnine in zavarovalne vsote - nezgodno zavarovanje, sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo
Po ugotovitvi dejanskega stanja, da pok. J. K. toženi stranki ni plačal zavarovalne premije in z njo ni sklenil zavarovanja, sta razsodili, da ima prvotožnica zaradi njegove smrti le odškodninski zahtevek do podjetja, kjer je delal, oz. po določilu 941. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89) neposredno tožbo proti zavarovalnici, kjer je imel tisti, ki odgovarja za škodo, sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo.
Prvotožnici in ostalim tožnikom je priznalo polno odškodnino, ki pa ne more biti višja od nastale škode. Zato je vanjo povsem pravilno vštelo znesek 744.656 tolarjev, ki ga je tožnica že prejela.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - trčenje z visoko divjadjo - odgovornost lovske družine - odgovornost cestnega podjetja - postavitev prometnega znaka (stečina)
V prvem odstavku 154. člena ZOR je uzakonjena subjektivna odgovornost povzročitelja z obrnjenim dokaznim bremenom. To pomeni, da mora tisti, ki drugemu povzroči škodo, le-to povrniti, ali pa dokazati, da zanjo ni kriv. Toda sodišči sta ugotovili, da sta toženi stranki na magistralni cesti pred krajem, kjer se je zgodila prometna nesreča, postavili prometni znak za nevarnost "divjad na cesti", ki po določilih pravilnika o prometnih znakih (Ur. list SFRJ, št. 48/81 do 17/85) označuje posebno nevarna mesta, na katerih divjad (parklarji) pogosto prehaja čez cesto. S tem sta po določilu 129. člena ZTVCP udeležence v prometu opozorili na nevarnost, ki grozi na delu ceste, in drugotoženec bi moral ravnati v skladu z opozorilom na znaku za nevarnost.
imetniki in predmet lastninske pravice - solastninska pravica na nerazdeljeni stvari (idealni del) - ureditev razmerij med solastniki v pravdnem postopku, po 14. členu ZTLR - nepravdni postopek
Ob uporabi določil 14. člena ZTLR je mogoče tudi v pravdi urediti razmerje med solasntikoma zaradi nemotene uporabe solastne stvari.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za nepreskrbljenega razvezanega zakonca - upoštevanje vzrokov za razvezo zakonske zveze pri določitvi preživnine
Kljub ugotovljenim obojestranskim vzrokom za nevzdržnost zakonske zveze pa je potrebno zaradi vztrajanja tožene stranke, da je za razvezo izključno "kriva" tožnica, še dodati, da pri odločanju o preživninski obveznosti zakonca vzroki, zaradi katerih je postala zakonska zveza nevzdržna, niso najbolj odločilnega pomena. Po določbi 81. člena ZZZDR je namreč predvsem pomembno, da gre za nepreskrbljenega zakonca, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo ali je nezaposlen in se ne more zaposliti, pri tem pa sodišče ob odločanju o preživninski obveznosti lahko (ne mora) upošteva tudi vzroke, zaradi katerih je zakonska zveza postala nevzdržna.
ZOR člen 47, 103, 107, 107/2. ZAKON O PRENEHANJU LASTNINSKE PRAVICE IN DRUGIH PRAVIC NA ZEMLJIŠČIH NAMENJENIH ZA KOMPLEKSNO GRADITEV člen 13.
promet z nepremičninami - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - neveljavnost pogodb - ničnost
Po mnenju revizijskega sodišča v tem primeru ni mogoče načelno izključiti veljavnosti pogodb, katerih predmet je bil prenos pravice uporabe na kupce zunaj kroga, ki ga je določil 13. člen Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76, ki je prenehal veljati 22.6.1984, naprej ZPLP) oziroma 21. člen pozneje uveljavljenega Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 s poznejšimi spremembami - naprej ZSZ, katerega določbe od 9. do 28. člena so bile razveljavljene z odločbo Ustavnega sodišča leta 1992, Ur. list RS, št. 24/92). V prvi vrsti je opozoriti, da je leta 1981 veljal le prvi navedeni zakon, ki pa v 13. členu ne vsebuje pretnje z ničnostjo posla, kot jo npr. vsebuje 21. člen pozneje sprejetega ZSZ. Po določilu 103. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je pogodba nična, če med drugim nasprotuje prisilnim predpisom. Po določilu 47. člena je pogodba nična, če je predmet obveznosti nedopusten. Po pravni teoriji pa je nedopustno vsako ravnanje, s katerim se prekrši kogentni predpis pravnega reda. Vendar pa po določilu 2. odstavka 107. člena ZOR ničnosti ni mogoče uveljavljati, če je pogodba izvršena, prepoved pa je manjšega pomena, ki tako omogoča konvalidacijo takega posla. Ob taki vsebini predpisov pa je še pomembno, da prepoved prometa s pravico uporabe ni bila absolutna (saj je bil promet le omejen in ne prepovedan). Za tehtanje pravnega standarda prepovedi manjšega pomena je tudi pomembno, ali so mogli biti in v čem prizadeti kakšni družbeni interesi v tedanjem pomenu besede, če je lahko imetnik pravice uporabe prenesel na kupca le tak obseg pravic, kot jih je sam imel in ne več. Kot je že spredaj omenjeno, so bile s posegom Ustavnega sodišča razveljavljene tudi tiste določbe Zakona o stavbnih zemljiščih, ki so določale in omejevale pravico uporabe ter prenos pravice uporabe na stavbnih zemljiščih v družbeni lastnini. Preostali tedaj veljavni predpisi s tega področja pa so prenos pravice uporabe dovoljevali. Tako je 5. člen Zakona o prometu z nepremičninami izrecno dovoljeval prenos pravice uporabe na nepremičnini (pri čemer 2.odstavek 1. člena istega zakona izrecno pravi, da se za promet z nepremičninami šteje tudi prenos pravice uporabe).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Spor med dolžnikom v izvršbenem postopku in na izvršilnem sodišču zaposleno osebo, ki ni stranka postopka, ni tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
denarne obveznosti - valuta obveznosti - sprememba denarne enote - denarna enota RS
Tolar je postal denarna enota Republike Slovenije z uveljavitvijo Zakona o denarni enoti Republike Slovenije, Uradni list RS, št.
17/91/I, Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije, ki je bil objavljen v isti številki Uradnega lista RS in ki je začel veljati dne 8.10.1991, pa je v 8. členu določil, da se za zneske, ki so navedeni v sodnih aktih šteje, da so navedeni v denarni enoti Republike Slovenije.
revizija - revizijski razlogi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Presoja obstoja v reviziji zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (razlogi sodbe o odločilnih dejstvih) in zmotne uporabe materialnega prava.
Zaključek sodišč druge in prve stopnje, da podarjena majhna zgradba z zemljiščem ob njej (kar skupaj predstavlja manjšo stavbno parcelo), ni pomembna za gospodarske potrebe tožnikove kmetije (v smislu 31. člena prej veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih in 22. člena prej veljavnega Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev) ter da sporna pogodba ni nična, je tudi po presoji revizijskega sodišča materialnopravno pravilen. Namen navedenih določb je bil, da se prepreči drobljenje kmetij. Tak namen pa ni mogel biti prizadet z darovanjem manj kot 500 m2 velike parcele v naselju, ki je že po namenu stavbna in ker obstaja za potrebe kmetije posebna stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi skaženosti - skaženost kot pravni standard
Sodišče prve stopnje je na podlagi izgleda tožnika na naroku ugotovilo, da je opisano skrajšanje zob opazno, ker so vsi štirje navedeni zobje neobičajno kratki ter da nastala sprememba v tožnikovi zunanjosti vpliva na njegovo psihično ravnotežje in sploh njegovo psihično počutje. Tako je ugotovilo objektivne in subjektivne elemente, ki so predpostavka za obstoj obravnavane škode. Pri tem pa ni odločilno, da je izvedenec zdravstvene stroke poimenoval nastale spremembe kot kozmetski defekt. Namreč različni izvedenci uporabljajo različno izrazoslovje za poimenovanje enakih oblik škod. Pomembno je, da to kar izhaja iz ugotovitev nižjih sodišč predstavlja po pravnem standardu skaženost.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverna posest nepremične stvari
Ob upoštevanju ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev (več kot dvajsetletna uporaba, posest in gospodarsko izkoriščanje sporne nepremičnine s strani tožnikov v prepričanju, da je nepremičnina njihova last, ob ugotovljeni vednosti in nenasprotovanju tožene stranke za tako ravnanje tožnikov), pa tudi glede pravilnosti uporabe materialnega prava (4. odstavka 28. člena ZTLR) ne more biti prav nobenih utemeljenih pomislekov.