ZDDPO člen 11, 12. Slovenski računovodski standardi člen 10, 18.
davek od dobička pravnih oseb - davčna osnova - odhodki davčnega zavezanca - dolgoročne rezervacije - prihodki od poslovanja - kratkoročne pasivne časovne razmejitve
Tožeča stranka v zvezi s plačilom kupnine 37,822.907,00 SIT meni, da bi se ta znesek lahko štel tudi za dolgoročno rezervacijo po slovenskem računovodskem standardu št. 10 na račun njene garancije za izvedeno delo. Res se lahko prihodki tudi odpišejo za poslovno leto, v katerem so nastali, za pokrivanje stroškov, ki bodo verjetno nastali, kot to določa računovodski standard št. 10.2. Toda to je dopustno po standardu 10.9 le, če je izdelan večletni predračun oblikovanja in črpanja dolgoročne rezervacije in če so opredeljeni koeficienti za njihovo vračunanje v krajših obdobjih.
Kupnino za prodani poslovni prostor bi tožeča stranka morala knjižiti med prihodke in s tem ustrezno povečati osnovo za davek na dobiček pravnih oseb, saj je sklenjena pogodba perfektna in golo dejstvo, da kupec kupnine ni plačal, pri tem ni upoštevna, saj po računovodskem standardu št. 18.2 sestavljajo prihodke od poslovanja tudi prodajne vrednosti proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala, ki so po računovodskem standardu št. 18.6 razvidne iz računov in drugih listin, pri čemer računovodski standard 18.20 izrecno pojasnjuje, da za upravičenost do izkazovanja prihodkov od prodaje ni pomembno niti plačilo ob prodaji niti kupčev prevzem kupljenih količin, temveč le ugotovitev prodajne vrednosti prodanih količin.
ZPP (1977) člen 382, 389, 392. ZDSS člen 14. Kolektivna pogodba za lesarstvo člen 60.
revizija - pravni interes za revizijo - izredna pravna sredstva
Udeleženca sta sklenila aneks h Kolektivni pogodbi za lesarstvo Slovenije (KPL) v zvezi s katero sta predlagatelja zahtevala, da sodišče ugotovi, da sta jo nasprotna udeleženca odpovedala v nasprotju z uvodnimi določbami in 60. členom. Ker je bila veljavnost KPL soglasno podaljšana, kar pomeni, da morebiten odstop od pogodbe in neupoštevanje postopka zanju ne bi imel negativnih pravnih posledic, revidenta ne izkazujeta pravnega interesa za revizijo, zato jo je bilo treba kot nedovoljeno zavreči.
delovno razmerje pri delodajalcu - trajno presežni - delavci
Smisel programa razreševanja trajno presežnih delavcev ni v obliki programa, ampak v vsebini. Če so na sejah organa, rezultati katerih so razvidni iz zapisnikov, obravnavali vse elemente programa in so tudi bili obravnavani vsi možni ukrepi za omilitev možnih posledic, če so na sejah bili prisotni vsi, ki morajo pri sestavi programa sodelovati, sprejeti sklepi oziroma dogovori pa so bili zapisani, to lahko vsebinsko tudi nadomesti poseben program razreševanja, predvsem pa zagotavlja potrebno pravno varnost prizadetim delavcem.
Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo uveljavlja revizija. V izpodbijani sodbi, s katero je bila spremenjena sodba sodišča prve stopnje in je bilo zahtevku ugodeno, ni razlogov, s katerimi bi bila utemeljena višina prisojenega zneska in zamudne obresti. Že samo zaradi tega je revizija utemeljena, saj pomeni v odločilnih dejstvih neobrazložena sodba absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - obnova postopka - obnovitveni razlog
Prav za primere, ko je drugače rešeno predhodno vprašanje, na katerega se veže odločitev pravnomočne odločbe, je uzakonjen razlog za obnovo končanega pravnomočnega postopka iz 8. točke 421. člena ZPP.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - premoženjska škoda - znižanje nadomestila neustvarjenega osebnega dohodka
Za ustrezno znižanje nadomestila neustvarjenega osebnega dohodka je pravno upošteven samo dohodek, ki ga je delavec pridobil zaradi opravljanja dejavnosti v takšnem obsegu in intenziteti, ki ju v primeru, da bi bil v rednem delovnem razmerju, ne bi mogel doseči.
izredna pravna sredstva - revizija - navajanje novih dejstev
Nova dejstva, ki jih je tožena stranka navajala v reviziji, se tičejo okoliščin, ki jih navaja 387. člen ZPP. Revizija je bila zato na podlagi 393. člena ZPP zavrnjena kot neutemeljena.
vrednost spornega predmeta - izredna pravna sredstva - revizija
Prvi odstavek 35. člena ZPP ima določbo, da se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka, če je za ugotovitev stvarne pristojnosti, sestave sodišča, pravice do revizije in v drugih primerih, ki so določeni v zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta. Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se, kot to določa drugi odstavek istega člena, ne upoštevajo pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek in tudi zato glede njih ni možna revizija.
V prvem odstavku 382. člena ZPP je določeno, da lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Drugi odstavek istega člena določa, da revizije ni v premoženjskih sporih, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 80.000,00 SIT, oziroma kot to določa tretji odstavek, tega zneska ne presega vrednost spornega predmeta, ki je navedena v tožbi. Ker v sporni zadevi ni naveden denarni znesek, ki naj bi ga predstavljale zamudne obresti, prav tako pa ni določena vrednost spornega predmeta, po mnenju revizijskega sodišče, taka revizija, kot je bila vložena, ni dovoljena.
Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 47/87, 42/89, 18/90) člen 8. ZPP (1977) člen 393.
poškodba pri delu
Če je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je bila službena pot tožnice zaključena oziroma da je bila prekinjena zaradi osebnih opravkov udeležencev strokovne ekskurzije, poškodbe zaradi prometne nesreče, ki jo je tožnica utrpela po končani službeni poti, ni mogoče šteti za nesrečo pri delu.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - odgovornost imetnika nevarne stvari - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna stvar - padec z balkonske ograje - povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Balkonska ograja, zgrajena po gradbenih standardih ni nevarna stvar. Imetnik objekta odgovarja za škodo zaradi padca z ograje po krivdnem načelu, ker ni preprečil posedanja dijakov na ograji.
ZPP (1977) člen 8, 186, 219, 230, 230/2. Slovenski računovodski standardi standard 21. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila člen 16, 17. Splošna uzanca za blagovni promet 203, 203/2.ZOR člen 518, 518/1, 1107, 1107/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - dokazno breme - načelo proste presoje dokazov - plačilni nalog - račun kot verodostojna listina - sestavine računa - pavšalni ugovor
S povsem pavšalnim ugovorom ni mogoče izpodbijati pravilnosti računov kot tožbene podlage. Račun je sicer poslovna, zasebna listina in zanjo ni predpisano nobeno dokazno pravilo. Zato jo sodišče ocenjuje po načelu proste presoje dokazov v smislu določila 8. člena ZPP.
ZOFVI člen 46, 46/1, 46/6. ZUS člen 30, 30/2, 69, 69/1.
začasna odredba - narava akta - razrešitev člana sveta javnega zavoda
Akt Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, s katerim je razrešil s funkcije člana sveta javnega zavoda enega od tistih članov sveta, ki jih je kot ustanovitelj imel pravico imenovati kot svojega predstavnika v njem, ni upravni akt, ki bi se izvrševal po določbah ZUP. Izdajatelj spornega akta je namreč deloval v okviru svojih ustanoviteljskih pravic in obveznosti, ne pa v izvrševanju javnih pooblastil. Glede na navedeno ni potrebno izkazovati predpogoja iz 2. odstavka 30. člena ZUS.
prenos poslovnega deleža - družba z omejeno odgovornostjo - razmerja med družbo in družbeniki - pravica prednostnega nakupa - obvestilo o nameravani prodaji
Če lahko družbeniki pravico družbenikov do prednostnega nakupa poslovnega deleža v celoti izključijo, lahko določijo tudi strožje pogoje za uveljavitev omenjene pravice od tistih, ki jih določa zakon.
Zakon ne govori o ponudbi upravičencem do prednostnega nakupa, ampak o obvestilu o nameravani prodaji. Obvestilo pa ima lahko tudi naravo vabila na stavljanje ponudb, v katerem je navedena samo najnižja sprejemljiva cena. Tudi na podlagi takšnega obvestila lahko družbeniki uveljavijo pravico do prednostnega nakupa.
CZ (1976) člen 58. ZPP (1977) člen 2, 2/2. ZCS člen 5. ZPPSL člen 144, 144/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravna pristojnost - ugotavljanje carinske obveznosti - pravne posledice začetega stečajnega postopka - izdajanje ugotovitvenih odločb v upravnem postopku
Po določilu 58. člena Carinskega zakona iz 1976 leta (CZ), ki se v danem primeru še uporablja v skladu z določilom 183. člena Carinskega zakona (Ur. list RS, št. 1/95), se za ugotavljanje carinske obveznosti uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku. Tudi po določilu 5. člena Zakona o carinski službi (Ur. list, št. 1/91)
vodijo carinski kot upravni organi postopek carinjenja blaga na prvi in drugi stopnji kot upravni postopek. Zato je sodišče druge stopnje pravilno zaključilo, da bi tožeča stranka morala uveljavljati svoj zahtevek v upravnem postopku, ne pa na sodišču, ker ne gre za zadevo iz sodne pristojnosti.
V ZUP sicer v XII. poglavju, ki se nanaša na odločbe, niso navedene vrste odločb, toda že načelno ni pomisleka proti temu, da bi upravni organi ne mogli izdajati tudi ugotovitvenih odločb in jih na podlagi posameznih zakonov tudi izdajajo (n.pr.: tretji odstavek 63. člena Zakona o denacionalizaciji).
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - povrnitev bodoče škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah
Primarni strah se kaže kot afekt, to je intenzivno in kratkotrajno čustveno stanje, ki ga spremljajo telesni pojavi ter traja nekaj ur ali izjemoma nekaj dni. Strah v širšem smislu se kaže v zaskrbljenosti ali bojazni, in kot bolj ali manj enakomerno občutje lahko traja dalj časa.
Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Po določilu 557. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89) je treba posojilo pravočasno vrniti. Prepoved valutne klavzule iz 395. člena ZOR v času sojenja pred sodiščem prve stopnje ni več veljala, ker gre za predpis bivše SFRJ, ki ni v skladu s pravnim redom Republike Slovenije (1. člen Zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije, Ur.l. št. 1/91-I). Zato sta sodišči pravilno uporabili določilo 5. člena Zakona o deviznem poslovanju (ZDP, Ur.l. RS, št. 1/91-I) in upoštevali določilo posojilne pogodbe o tuji valuti kot vrednostni osnovi ter vrnitvi posojila izključno v domači valuti.
ZPP (1977) člen 80, 80/1, 382, 382/1, 389, 392.ZSKZ člen 2, 2/3, 4, 6, 9, 9/1, 9/2, 14, 20, 20/1.ZDen člen 51, 51/1, 60, 60/1.ZDPra člen 7, 7/1.
vrnitev kmetijskih zemljišč - zavezanec za vračilo - pasivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (sklada) - zastopanje sklada - državno pravobranilstvo - zakoniti zastopnik - zastopanje na podlagi pooblastila
V denacionalizacijskem postopku za vrnitev kmetijskega zemljišča, ki je bilo prenešeno na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, slednja ni stranka v postopku, državno pravobranilstvo pa ni zakoniti zastopnik sklada. Ob takšni ugotovitvi se pokaže, da je revizijo, ki jo je vložilo državno pravobranilstvo kot zakoniti zastopnik Republike Slovenije - sklada, vložil "nekdo, ki nima te pravice", zaradi česar je nedovoljena (drugi odstavek 389. člena ZPP) in jo je moralo zato sodišče zavreči (392. člen ZPP).
povrnitev negmotne škode - primerna denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševno prizadeti oškodovanec
Navedena odškodnina gre tožnici, ker so bili ugotovljeni tako objektivni (trajna izguba vida na levem očesu to je fizična okvara, prizadetost) kot subjektivni elementi sporne škode (to je občutenje posledic v obliki duševnega trpljenja). Zmanjšanje življenjskih aktivnosti je pri tožnici nastopilo in je trajno. Ta oblika škode se javlja kot zmanjšanje osebnih sposobnosti oziroma funkcij na splošnih področjih človekovega udejstvovanja. Zaradi teh posledic je prizadeta v počutju in fizično. Element te škode je tako zavedanje posledic okvare zdravja to je občutenje duševnih bolečin in sploh neugodja. Ugotovljeno dejansko stanje potrjuje zaključek sodišč nižjih stopenj, da tožnica zaradi izgube vida na levem očesu po svoje duševno trpi, kar pa se navzven odraža drugače kot pri duševno neprizadetih (v tem primeru po ugotovitvah dr. B. tudi v spremembi ponašanja, ker je težje vodljiva, jezljiva, agresivnejša, je manj samostojna in v tem oziru je nazadovala).