Predlog za smotrno delegacijo mora biti tako obrazložen in utemeljen, da je mogoče na takšni podlagi ugotoviti, ali gre za tehtne razloge ali ne. Predlagateljeva trditev, da je sodnik drugega sodišča, in splošna trditev v dopolnitvi predloga, da se pozna z vsemi sodniki okrajnih sodišč z območja Okrožnega sodišča v ..., pri čemer ne pojasni, za kakšno znanstvo gre, pač ni razlog za delegacijo drugega sodišča.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - obnova postopka - obnovitveni razlog
Prav za primere, ko je drugače rešeno predhodno vprašanje, na katerega se veže odločitev pravnomočne odločbe, je uzakonjen razlog za obnovo končanega pravnomočnega postopka iz 8. točke 421. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 382, 389, 392. ZDSS člen 14. Kolektivna pogodba za lesarstvo člen 60.
revizija - pravni interes za revizijo - izredna pravna sredstva
Udeleženca sta sklenila aneks h Kolektivni pogodbi za lesarstvo Slovenije (KPL) v zvezi s katero sta predlagatelja zahtevala, da sodišče ugotovi, da sta jo nasprotna udeleženca odpovedala v nasprotju z uvodnimi določbami in 60. členom. Ker je bila veljavnost KPL soglasno podaljšana, kar pomeni, da morebiten odstop od pogodbe in neupoštevanje postopka zanju ne bi imel negativnih pravnih posledic, revidenta ne izkazujeta pravnega interesa za revizijo, zato jo je bilo treba kot nedovoljeno zavreči.
vrednost spornega predmeta - izredna pravna sredstva - revizija
Prvi odstavek 35. člena ZPP ima določbo, da se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka, če je za ugotovitev stvarne pristojnosti, sestave sodišča, pravice do revizije in v drugih primerih, ki so določeni v zakonu, odločilna vrednost spornega predmeta. Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se, kot to določa drugi odstavek istega člena, ne upoštevajo pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek in tudi zato glede njih ni možna revizija.
V prvem odstavku 382. člena ZPP je določeno, da lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Drugi odstavek istega člena določa, da revizije ni v premoženjskih sporih, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 80.000,00 SIT, oziroma kot to določa tretji odstavek, tega zneska ne presega vrednost spornega predmeta, ki je navedena v tožbi. Ker v sporni zadevi ni naveden denarni znesek, ki naj bi ga predstavljale zamudne obresti, prav tako pa ni določena vrednost spornega predmeta, po mnenju revizijskega sodišče, taka revizija, kot je bila vložena, ni dovoljena.
Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 47/87, 42/89, 18/90) člen 8. ZPP (1977) člen 393.
poškodba pri delu
Če je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je bila službena pot tožnice zaključena oziroma da je bila prekinjena zaradi osebnih opravkov udeležencev strokovne ekskurzije, poškodbe zaradi prometne nesreče, ki jo je tožnica utrpela po končani službeni poti, ni mogoče šteti za nesrečo pri delu.
izredna pravna sredstva - revizija - navajanje novih dejstev
Nova dejstva, ki jih je tožena stranka navajala v reviziji, se tičejo okoliščin, ki jih navaja 387. člen ZPP. Revizija je bila zato na podlagi 393. člena ZPP zavrnjena kot neutemeljena.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - premoženjska škoda - znižanje nadomestila neustvarjenega osebnega dohodka
Za ustrezno znižanje nadomestila neustvarjenega osebnega dohodka je pravno upošteven samo dohodek, ki ga je delavec pridobil zaradi opravljanja dejavnosti v takšnem obsegu in intenziteti, ki ju v primeru, da bi bil v rednem delovnem razmerju, ne bi mogel doseči.
delovno razmerje pri delodajalcu - trajno presežni - delavci
Smisel programa razreševanja trajno presežnih delavcev ni v obliki programa, ampak v vsebini. Če so na sejah organa, rezultati katerih so razvidni iz zapisnikov, obravnavali vse elemente programa in so tudi bili obravnavani vsi možni ukrepi za omilitev možnih posledic, če so na sejah bili prisotni vsi, ki morajo pri sestavi programa sodelovati, sprejeti sklepi oziroma dogovori pa so bili zapisani, to lahko vsebinsko tudi nadomesti poseben program razreševanja, predvsem pa zagotavlja potrebno pravno varnost prizadetim delavcem.
Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo uveljavlja revizija. V izpodbijani sodbi, s katero je bila spremenjena sodba sodišča prve stopnje in je bilo zahtevku ugodeno, ni razlogov, s katerimi bi bila utemeljena višina prisojenega zneska in zamudne obresti. Že samo zaradi tega je revizija utemeljena, saj pomeni v odločilnih dejstvih neobrazložena sodba absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - razveza pogodbe
Preužitkarska pogodba je odplačna in tvegana. Tvegana narava pogodbe pa sama po sebi ne izključuje možnosti, da gre za mešano pogodbo to je za delno neodplačno (darilno), ki omogoča prikrajšanemu nujnemu dediču, da zahteva vrnitev darila v zapuščino v obsegu, kolikor je njegov nujni delež prikrajšan. Toda v revizijskem postopku ni mogoče spreminjati tožbe (prvi odstavek 190. člena ZPP), niti ni dopustno posegati v dejansko podlago spora (tretji odstavek 385. člena ZPP).
SZ člen 53, 53/1-3, 53/4, 65, 66, 66/1.ZOR člen 103, 103/1, 105, 141, 141/4.
stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačevanje najemnine - oderuška najemnina - preverjanje višine najemnine pred občinskim organom - učinki - tožba na izpraznitev stanovanja
Pravdno sodišče v postopku zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve stanovanja zaradi neplačevanja najemnine ni upravičeno samo odločati, ali gre za oderuško najemnino in s tem ali je najemnik plačeval zadostno najemnino ali ne.
ZOFVI člen 46, 46/1, 46/6. ZUS člen 30, 30/2, 69, 69/1.
začasna odredba - narava akta - razrešitev člana sveta javnega zavoda
Akt Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, s katerim je razrešil s funkcije člana sveta javnega zavoda enega od tistih članov sveta, ki jih je kot ustanovitelj imel pravico imenovati kot svojega predstavnika v njem, ni upravni akt, ki bi se izvrševal po določbah ZUP. Izdajatelj spornega akta je namreč deloval v okviru svojih ustanoviteljskih pravic in obveznosti, ne pa v izvrševanju javnih pooblastil. Glede na navedeno ni potrebno izkazovati predpogoja iz 2. odstavka 30. člena ZUS.
vojaško stanovanje - razpolaganje s stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA ) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - tožba na izpraznitev stanovanja - dodelitev drugega primernega stanovanja
Ker sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da je toženec leta 1978 veljavno pridobil stanovanjsko pravico na enoinpolsobnem stanovanju v L., C., da se je iz tega stanovanja preselil v sporno 6.9.1991, ki pa ga sedaj mora izprazniti, ker dodelitvena odločba zanj ni pravno veljavna in da uporabe tega stanovanja ni opustil, sta pravilno zaključili, da mora tožnica dati tožencu na razpolago njegovo prejšnje stanovanje, ko bo izpraznil spornega. Namreč zaradi preselitve v sporno stanovanje na podlagi neveljavne dodelitvene odločbe, katerega pa mora zato sedaj izprazniti, toženec ni mogel izgubiti stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju, ker je imetnik stanovanjske pravice po določbah zakona o stanovanjskih razmerjih lahko pridobil ali izgubil stanovanjsko pravico le na način in pod pogoji, ki jih je določal ZSR. Ta zakon je nehal veljati z uveljavitvijo stanovanjskega zakona (2. točka prvega odstavka 159. člena SZ, kar je bilo 19.10.1991). Razmerij, nastalih po 19.10.1991, ni bilo mogoče več urejati po določbah ZSR. To pomeni med drugim, da kdor je imel položaj imetnika stanovanjske pravice na dan uveljavitve stanovanjskega zakona, takega položaja po 19.10.1991 zaradi po tem datumu nastalih dogodkov ni mogel izgubiti po določbah preje veljavnega ZSR.
CZ (1976) člen 58. ZPP (1977) člen 2, 2/2. ZCS člen 5. ZPPSL člen 144, 144/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravna pristojnost - ugotavljanje carinske obveznosti - pravne posledice začetega stečajnega postopka - izdajanje ugotovitvenih odločb v upravnem postopku
Po določilu 58. člena Carinskega zakona iz 1976 leta (CZ), ki se v danem primeru še uporablja v skladu z določilom 183. člena Carinskega zakona (Ur. list RS, št. 1/95), se za ugotavljanje carinske obveznosti uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku. Tudi po določilu 5. člena Zakona o carinski službi (Ur. list, št. 1/91)
vodijo carinski kot upravni organi postopek carinjenja blaga na prvi in drugi stopnji kot upravni postopek. Zato je sodišče druge stopnje pravilno zaključilo, da bi tožeča stranka morala uveljavljati svoj zahtevek v upravnem postopku, ne pa na sodišču, ker ne gre za zadevo iz sodne pristojnosti.
V ZUP sicer v XII. poglavju, ki se nanaša na odločbe, niso navedene vrste odločb, toda že načelno ni pomisleka proti temu, da bi upravni organi ne mogli izdajati tudi ugotovitvenih odločb in jih na podlagi posameznih zakonov tudi izdajajo (n.pr.: tretji odstavek 63. člena Zakona o denacionalizaciji).
Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Po določilu 557. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89) je treba posojilo pravočasno vrniti. Prepoved valutne klavzule iz 395. člena ZOR v času sojenja pred sodiščem prve stopnje ni več veljala, ker gre za predpis bivše SFRJ, ki ni v skladu s pravnim redom Republike Slovenije (1. člen Zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije, Ur.l. št. 1/91-I). Zato sta sodišči pravilno uporabili določilo 5. člena Zakona o deviznem poslovanju (ZDP, Ur.l. RS, št. 1/91-I) in upoštevali določilo posojilne pogodbe o tuji valuti kot vrednostni osnovi ter vrnitvi posojila izključno v domači valuti.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - osebe, ki imajo v primeru težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine za duševne bolečine - ožji družinski člani
Tudi denarna odškodnina ima svoje meje in mora biti prilagojena družbenim razmeram ter podobnim primerom v sodni praksi.
povrnitev negmotne škode - primerna denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševno prizadeti oškodovanec
Navedena odškodnina gre tožnici, ker so bili ugotovljeni tako objektivni (trajna izguba vida na levem očesu to je fizična okvara, prizadetost) kot subjektivni elementi sporne škode (to je občutenje posledic v obliki duševnega trpljenja). Zmanjšanje življenjskih aktivnosti je pri tožnici nastopilo in je trajno. Ta oblika škode se javlja kot zmanjšanje osebnih sposobnosti oziroma funkcij na splošnih področjih človekovega udejstvovanja. Zaradi teh posledic je prizadeta v počutju in fizično. Element te škode je tako zavedanje posledic okvare zdravja to je občutenje duševnih bolečin in sploh neugodja. Ugotovljeno dejansko stanje potrjuje zaključek sodišč nižjih stopenj, da tožnica zaradi izgube vida na levem očesu po svoje duševno trpi, kar pa se navzven odraža drugače kot pri duševno neprizadetih (v tem primeru po ugotovitvah dr. B. tudi v spremembi ponašanja, ker je težje vodljiva, jezljiva, agresivnejša, je manj samostojna in v tem oziru je nazadovala).
ZPP (1977) člen 8, 186, 219, 230, 230/2. Slovenski računovodski standardi standard 21. Pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila člen 16, 17. Splošna uzanca za blagovni promet 203, 203/2.ZOR člen 518, 518/1, 1107, 1107/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - dokazno breme - načelo proste presoje dokazov - plačilni nalog - račun kot verodostojna listina - sestavine računa - pavšalni ugovor
S povsem pavšalnim ugovorom ni mogoče izpodbijati pravilnosti računov kot tožbene podlage. Račun je sicer poslovna, zasebna listina in zanjo ni predpisano nobeno dokazno pravilo. Zato jo sodišče ocenjuje po načelu proste presoje dokazov v smislu določila 8. člena ZPP.