TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Tožba se zavrne kot neutemeljena.

Tožeča stranka v zvezi s plačilom kupnine 37,822.907,00 SIT meni, da bi se ta znesek lahko štel tudi za dolgoročno rezervacijo po slovenskem računovodskem standardu št. 10 na račun njene garancije za izvedeno delo. Res se lahko prihodki tudi odpišejo za poslovno leto, v katerem so nastali, za pokrivanje stroškov, ki bodo verjetno nastali, kot to določa računovodski standard št. 10.2. Toda to je dopustno po standardu 10.9 le, če je izdelan večletni predračun oblikovanja in črpanja dolgoročne rezervacije in če so opredeljeni koeficienti za njihovo vračunanje v krajših obdobjih.

Kupnino za prodani poslovni prostor bi tožeča stranka morala knjižiti med prihodke in s tem ustrezno povečati osnovo za davek na dobiček pravnih oseb, saj je sklenjena pogodba perfektna in golo dejstvo, da kupec kupnine ni plačal, pri tem ni upoštevna, saj po računovodskem standardu št. 18.2 sestavljajo prihodke od poslovanja tudi prodajne vrednosti proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala, ki so po računovodskem standardu št. 18.6 razvidne iz računov in drugih listin, pri čemer računovodski standard 18.20 izrecno pojasnjuje, da za upravičenost do izkazovanja prihodkov od prodaje ni pomembno niti plačilo ob prodaji niti kupčev prevzem kupljenih količin, temveč le ugotovitev prodajne vrednosti prodanih količin.