povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - povrnitev bodoče škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah
Primarni strah se kaže kot afekt, to je intenzivno in kratkotrajno čustveno stanje, ki ga spremljajo telesni pojavi ter traja nekaj ur ali izjemoma nekaj dni. Strah v širšem smislu se kaže v zaskrbljenosti ali bojazni, in kot bolj ali manj enakomerno občutje lahko traja dalj časa.
prenos poslovnega deleža - družba z omejeno odgovornostjo - razmerja med družbo in družbeniki - pravica prednostnega nakupa - obvestilo o nameravani prodaji
Če lahko družbeniki pravico družbenikov do prednostnega nakupa poslovnega deleža v celoti izključijo, lahko določijo tudi strožje pogoje za uveljavitev omenjene pravice od tistih, ki jih določa zakon.
Zakon ne govori o ponudbi upravičencem do prednostnega nakupa, ampak o obvestilu o nameravani prodaji. Obvestilo pa ima lahko tudi naravo vabila na stavljanje ponudb, v katerem je navedena samo najnižja sprejemljiva cena. Tudi na podlagi takšnega obvestila lahko družbeniki uveljavijo pravico do prednostnega nakupa.
ZPP (1977) člen 80, 80/1, 382, 382/1, 389, 392.ZSKZ člen 2, 2/3, 4, 6, 9, 9/1, 9/2, 14, 20, 20/1.ZDen člen 51, 51/1, 60, 60/1.ZDPra člen 7, 7/1.
vrnitev kmetijskih zemljišč - zavezanec za vračilo - pasivna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (sklada) - zastopanje sklada - državno pravobranilstvo - zakoniti zastopnik - zastopanje na podlagi pooblastila
V denacionalizacijskem postopku za vrnitev kmetijskega zemljišča, ki je bilo prenešeno na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, slednja ni stranka v postopku, državno pravobranilstvo pa ni zakoniti zastopnik sklada. Ob takšni ugotovitvi se pokaže, da je revizijo, ki jo je vložilo državno pravobranilstvo kot zakoniti zastopnik Republike Slovenije - sklada, vložil "nekdo, ki nima te pravice", zaradi česar je nedovoljena (drugi odstavek 389. člena ZPP) in jo je moralo zato sodišče zavreči (392. člen ZPP).
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - odgovornost imetnika nevarne stvari - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna stvar - padec z balkonske ograje - povrnitev negmotne škode - osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Balkonska ograja, zgrajena po gradbenih standardih ni nevarna stvar. Imetnik objekta odgovarja za škodo zaradi padca z ograje po krivdnem načelu, ker ni preprečil posedanja dijakov na ograji.
Preizkus zakonitosti in pravilnosti nepravnomočne obsodbe sodišča prve stopnje ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočna sklepa o podaljšanju pripora.
zahteva za varstvo zakonitosti - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - povprečnina
Če pritožbeno sodišče v svoji odločbi ne presodi vseh navedb pritožbe, ne stori bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, kot meni vložnik zahteve, ampak gre za kršitev določbe 1. odstavka 395. člena ZKP, ki se jo upošteva v okviru 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, torej le, če je takšna kršitev vplivala na zakonitost sodbe druge stopnje.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi neprimernosti višine povprečnine, ampak le, če bi bila povprečnina določena zunaj okvirjev, ki so predpisani v 3. odstavku 92. člena ZKP, take kršitve pa v sodbi pritožbenega sodišča ni bilo.
skrajšani postopek - pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - hišna preiskava - nedovoljeni dokazi
Zmotno je stališče v zahtevi, da so zoper obdolženca pridobljeni dokazi pri hišnih preiskavah nezakoniti zgolj zato, ker odredba o prvi hišni preiskavi ni bila vročena njemu in ni bil navzoč pri njej:
odredba za prvo hišno preiskavo je bila izročena S. zato, ker se je nujno preiskovalno dejanje v predkazenskem postopku opravljalo proti njemu, toda hišna preiskava je bila opravljena zakonito in tudi dokazi, ki obremenjujejo obdolženca R.A. so bili pridobljeni na zakoniti način. Razen tega je bila pri preiskavi navzoča tudi oseba, ki je takrat stanovanje uporabljala.
Sodišče mora ugotoviti, ali so konkretna kazniva dejanja - glede katerih obstaja realna nevarnost, da bi jih obdolženec, če bi bil na prostosti, ponavljal - po svoji naravi in teži takšna, da se z njimi ogroža varnost ljudi in če je ta varnost ogrožena, ali je odreditev pripora sorazmeren ukrep.
Izmikanje in skrivanje nista identična pojma (v dejanskem in pravnem pomenu), čeprav obdolženec z obema ravnanjima poskuša onemogočiti ali otežiti izvedbo kazenskega postopka. Za izmikanje gre v tistih primerih, ko je sicer obdolženčevo prebivališče sodišču znano, kljub temu pa mu zaradi obdolženčevega ravnanja (izmikanja) sodnih pošiljk ni mogoče vročiti.
Po določbi 2.odst. 20.čl. Ustave pripor nad tri mesece (do šest mesecev) podaljša Vrhovno sodišče. Čeprav v tej določbi ni izrečno povedano, da gre za pripor v preiskavi, pa je to razvidno iz določbe 3.odst. istega člena, po kateri se obdolženec izpusti, "če do izteka teh rokov ni vložena obtožnica". Trajanje pripora po vloženi obtožnici torej Ustava ne omejuje.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti
Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti (krajevne), ugotavlja obstoj pogojev le na podlagi predloga upravičenca in njegove utemeljitve.
V postopku o zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče ne more zatrjevane pristranskosti sodišča prve stopnje ugotavljati na podlagi dejanskih okoliščin, ki sploh niso bile zatrjevane v predlogu za prenos pristojnosti in zato tudi niso bile predmet presoje sodišča, ki je odločalo o tem predlogu.
upravičenci do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje državnega organa oziroma predstavnikov oblasti - napoved arondacije
V tej zadevi je bistvena ugotovitev, da je bila omenjena pogodba sklenjena namesto arondacije po tedaj veljavnem Temeljnem zakonu o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Ur.l. FLRJ št. 43/59 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami) in da V. O. ni dobil ustreznih nadomestnih zemljišč, temveč kupnino v denarju, ki ni dosegla 30 odstotkov vrednosti zemljišč. Arondacija po navedenem zakonu brez nadomestila v naravi je po 29.tč. 3. čl. ZDen razlog, zaradi katerega lahko upravičenec uveljavlja denacionalizacijo brez kakšnih nadaljnjih pogojev. Če torej V. O. ne bi sklenil navedene pogodbe, bi bile iste nepremičnine podržavljene z arondacijo. Zato napoved arondacije pomeni grožnjo v smislu 5.čl. ZDen, čeprav je bila to grožnja s postopkom, ki je bil v skladu s tedanjimi predpisi.
ZDP (1991) člen 5, 5/1.ZOR člen 262, 266, 266/1, 600 - 629.
pogodba o delu - učinki obveznosti - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - obseg odškodnine - povračilo navadne škode in izgubljenega dobička - valuta denarne obveznosti (valutna klavzula) - določitev deviznega tečaja
Načeloma ima upnik pravico do izbire tečaja, kadar ta med strankama ni dogovorjen (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije - Poročilo II/95 str. 9). Ker tožeča stranka kot upnik ni izkoristila te možnosti in je postavila tožbeni zahtevek, v katerem ni opredelila, po katerem tečaju zahteva izpolnitev, bo pri izpolnitvi tečaj izbrala tožena stranka, pri čemer bo izpolnitev pravilna tudi, če si bo izbrala zanjo ugodnejši tečaj.
Glede na ugotovitve izpodbijane sodbe, da je tožnik toženca razžalil in ga s tem izzval, da pa je toženec reagiral nesorazmerno, ko je z udarcem z lopato tožniku zlomil dve rebri, sta deleža sokrivde vsake od strank ugotovljena pravilno. Spor je izzval tožnik, vendar le na besedni ravni. Toženčev odziv je bil prekomeren in neupravičen. Zato je njegov del krivde daleč večji, to je 80 %, med tem ko je tožnikov delež krivde 20 %.
revizija - dovoljenost revizije - nova dejstva in novi dokazi v zvezi z revizijskim razlogom bistvene kršitve določb pravdnega postopka - pritožba zoper sodbo - pravočasna pritožba
Tožeča stranka v reviziji navaja, da je pritožbo vložila petnajsti dan po prejemu, torej pravočasno. V zvezi s tem navaja, da je pritožbo vložila že 23.12.1997 ter prilaga kot dokaz potrdilo sodišča na svoji kopiji pritožbe. Sklicuje se torej na novo dejstvo in nov dokaz, kar je na revizijski stopnji izjemoma dovoljeno samo v zvezi uveljavljanjem bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (387.čl. ZPP).
Za odreditev pripora zoper obdolženca ne bi zadostovalo dejstvo, da obtoženec sodnih pošiljk na naslovu, kjer je stalno prijavljen za prebivanje, ne sprejema.
Pred novo odločitvijo bo potrebno upoštevati tudi določilo 2.odst. 192.čl. ZKP, ki določa, da je potrebno pri ukrepih za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka, ki so navedeni v 1.odst. navedenega člena, upoštevati, da se ne uporabi strožji ukrep, če se da isti namen doseči z milejšim ukrepom. Sodišče ima možnost, da pred ponovnim odločanjem o takem ukrepu ravna v skladu z določilom 547.čl. ZKP, torej da od organov za notranje zadeve zahteva, da obtoženca poiščejo in sporočijo sodišču njegov naslov.
pripor - ponovitvena nevarnost - enakost pred zakonom
Priporni razlog ponovitvene nevarnosti se ugotavlja za vsakega storilca posebej. Zato bi bilo moč o kršitvi ustavne pravice enakosti pred zakonom (14.čl. Ustave) govoriti le, če bi bile pri obeh soobdolžencih podane povsem enake subjektivne in objektivne okoliščine, ki so relevantne za presojo pripornega razloga ponovitvene nevarnosti.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos - dvom v nepristranost sodnika
Nezadovoljstvo z odločitvijo, s katero je bila zavrnjena zahteva za izločitev sodnika, ne predstavlja razloga za prenos krajevne pristojnost v skladu z določilom 1.odst. 35.čl. ZKP.
Zlasti če gre za več obsodb, lahko sodišče iz tega sklepa na osebnost osumljenca, na njegov odnos do kazenskopravno zavarovanih dobrin, na odnos do zakonitosti nasploh in tudi na prevzgojni učinek izrečenih oz. izvršenih sankcij. Na ponovitveno nevarnost se ne sklepa le iz okoliščin kaznivega dejanja samega, ampak tudi iz subjektivnih okoliščin na strani osumljenca (njegova osebnost, dosedanje življenje, okolje in razmere, ki v njih živi).
Zakon ne zahteva, da bi morala nevarnost ponovitve kaznivega dejanja temeljiti na povsem določenih elementih kaznivega dejanja, na primer določenih osebah oškodovancev, določenih ali celo enakih sredstvih, konkretiziranih virih za nabavo mamil itd., ampak zadošča, da ugotovljene dejanske okoliščine z dovolj veliko stopnjo verjetnosti kažejo na nevarnost, da bo osumljenec storil kaznivo dejanje določene vrste, to je specifično kaznivo dejanje, ki je istorodno kaznivemu dejanju, zaradi katerega je v kazenskem postopku.
predmet tožbenega zahtevka - denarna terjatev - prenehanje obveznosti
Če je toženec kupnino plačal, tožbeni zahtevek ne more biti utemeljen. Z izpolnitvijo obveznost preneha (295. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).
Tožbeni zahtevek je denarni zahtevek. S postavitvijo zahtevka je tožeča stranka opredelila tudi vrednost kupnine, ki jo zahteva, in o tem zahtevku je moralo sodišče odločiti (2. člen ZPP).
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - redno šolanje kot pravni standard - prenehanje preživninske obveznosti (ukinitev plačevanja preživnine)
Če se redno šolajo, so starši dolžni preživljati svoje otroke tudi po doseženi polnoletnosti (prvi odstavek 123. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Po ugotovitvah nižjih sodišč se je tožena stranka redno šolala do zaključka študijskega leta 1996 - 1997, ki je trajalo do 30.9.1997. Med študijem je pokazala resen odnos do študija, kljub temu pa je dve študijski leti izgubila. Eno leto v času, ko je bila absolventka na višji šoli in se je šele med trajanjem tega študija odločila za nadaljevanje študija na visoki šoli, drugo leto pa med študijem na visoki šoli zaradi pomoči, ki jo je nudila bolni materi in zaradi materine smrti. Ob upoštevanju vseh navedenih objektivnih in subjektivnih okoliščin je zato tudi po presoji revizijskega sodišča v izpodbijanih sodbah pravni standard rednega šolanja pravno pravilno obrazložen in uporabljen.