vojaško stanovanje - razpolaganje s stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA ) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - tožba na izpraznitev stanovanja - dodelitev drugega primernega stanovanja
Ker sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da je toženec leta 1978 veljavno pridobil stanovanjsko pravico na enoinpolsobnem stanovanju v L., C., da se je iz tega stanovanja preselil v sporno 6.9.1991, ki pa ga sedaj mora izprazniti, ker dodelitvena odločba zanj ni pravno veljavna in da uporabe tega stanovanja ni opustil, sta pravilno zaključili, da mora tožnica dati tožencu na razpolago njegovo prejšnje stanovanje, ko bo izpraznil spornega. Namreč zaradi preselitve v sporno stanovanje na podlagi neveljavne dodelitvene odločbe, katerega pa mora zato sedaj izprazniti, toženec ni mogel izgubiti stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju, ker je imetnik stanovanjske pravice po določbah zakona o stanovanjskih razmerjih lahko pridobil ali izgubil stanovanjsko pravico le na način in pod pogoji, ki jih je določal ZSR. Ta zakon je nehal veljati z uveljavitvijo stanovanjskega zakona (2. točka prvega odstavka 159. člena SZ, kar je bilo 19.10.1991). Razmerij, nastalih po 19.10.1991, ni bilo mogoče več urejati po določbah ZSR. To pomeni med drugim, da kdor je imel položaj imetnika stanovanjske pravice na dan uveljavitve stanovanjskega zakona, takega položaja po 19.10.1991 zaradi po tem datumu nastalih dogodkov ni mogel izgubiti po določbah preje veljavnega ZSR.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - osebe, ki imajo v primeru težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine za duševne bolečine - ožji družinski člani
Tudi denarna odškodnina ima svoje meje in mora biti prilagojena družbenim razmeram ter podobnim primerom v sodni praksi.
SZ člen 53, 53/1-3, 53/4, 65, 66, 66/1.ZOR člen 103, 103/1, 105, 141, 141/4.
stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačevanje najemnine - oderuška najemnina - preverjanje višine najemnine pred občinskim organom - učinki - tožba na izpraznitev stanovanja
Pravdno sodišče v postopku zaradi odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve stanovanja zaradi neplačevanja najemnine ni upravičeno samo odločati, ali gre za oderuško najemnino in s tem ali je najemnik plačeval zadostno najemnino ali ne.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - razveza pogodbe
Preužitkarska pogodba je odplačna in tvegana. Tvegana narava pogodbe pa sama po sebi ne izključuje možnosti, da gre za mešano pogodbo to je za delno neodplačno (darilno), ki omogoča prikrajšanemu nujnemu dediču, da zahteva vrnitev darila v zapuščino v obsegu, kolikor je njegov nujni delež prikrajšan. Toda v revizijskem postopku ni mogoče spreminjati tožbe (prvi odstavek 190. člena ZPP), niti ni dopustno posegati v dejansko podlago spora (tretji odstavek 385. člena ZPP).
Preizkus zakonitosti in pravilnosti nepravnomočne obsodbe sodišča prve stopnje ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočna sklepa o podaljšanju pripora.
Izmikanje in skrivanje nista identična pojma (v dejanskem in pravnem pomenu), čeprav obdolženec z obema ravnanjima poskuša onemogočiti ali otežiti izvedbo kazenskega postopka. Za izmikanje gre v tistih primerih, ko je sicer obdolženčevo prebivališče sodišču znano, kljub temu pa mu zaradi obdolženčevega ravnanja (izmikanja) sodnih pošiljk ni mogoče vročiti.
Po določbi 2.odst. 20.čl. Ustave pripor nad tri mesece (do šest mesecev) podaljša Vrhovno sodišče. Čeprav v tej določbi ni izrečno povedano, da gre za pripor v preiskavi, pa je to razvidno iz določbe 3.odst. istega člena, po kateri se obdolženec izpusti, "če do izteka teh rokov ni vložena obtožnica". Trajanje pripora po vloženi obtožnici torej Ustava ne omejuje.
zahteva za varstvo zakonitosti - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - povprečnina
Če pritožbeno sodišče v svoji odločbi ne presodi vseh navedb pritožbe, ne stori bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, kot meni vložnik zahteve, ampak gre za kršitev določbe 1. odstavka 395. člena ZKP, ki se jo upošteva v okviru 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, torej le, če je takšna kršitev vplivala na zakonitost sodbe druge stopnje.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi neprimernosti višine povprečnine, ampak le, če bi bila povprečnina določena zunaj okvirjev, ki so predpisani v 3. odstavku 92. člena ZKP, take kršitve pa v sodbi pritožbenega sodišča ni bilo.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti
Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti (krajevne), ugotavlja obstoj pogojev le na podlagi predloga upravičenca in njegove utemeljitve.
V postopku o zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče ne more zatrjevane pristranskosti sodišča prve stopnje ugotavljati na podlagi dejanskih okoliščin, ki sploh niso bile zatrjevane v predlogu za prenos pristojnosti in zato tudi niso bile predmet presoje sodišča, ki je odločalo o tem predlogu.
skrajšani postopek - pripor - ponovitvena nevarnost - varnost ljudi - hišna preiskava - nedovoljeni dokazi
Zmotno je stališče v zahtevi, da so zoper obdolženca pridobljeni dokazi pri hišnih preiskavah nezakoniti zgolj zato, ker odredba o prvi hišni preiskavi ni bila vročena njemu in ni bil navzoč pri njej:
odredba za prvo hišno preiskavo je bila izročena S. zato, ker se je nujno preiskovalno dejanje v predkazenskem postopku opravljalo proti njemu, toda hišna preiskava je bila opravljena zakonito in tudi dokazi, ki obremenjujejo obdolženca R.A. so bili pridobljeni na zakoniti način. Razen tega je bila pri preiskavi navzoča tudi oseba, ki je takrat stanovanje uporabljala.
Sodišče mora ugotoviti, ali so konkretna kazniva dejanja - glede katerih obstaja realna nevarnost, da bi jih obdolženec, če bi bil na prostosti, ponavljal - po svoji naravi in teži takšna, da se z njimi ogroža varnost ljudi in če je ta varnost ogrožena, ali je odreditev pripora sorazmeren ukrep.
revizija - dovoljenost revizije - nova dejstva in novi dokazi v zvezi z revizijskim razlogom bistvene kršitve določb pravdnega postopka - pritožba zoper sodbo - pravočasna pritožba
Tožeča stranka v reviziji navaja, da je pritožbo vložila petnajsti dan po prejemu, torej pravočasno. V zvezi s tem navaja, da je pritožbo vložila že 23.12.1997 ter prilaga kot dokaz potrdilo sodišča na svoji kopiji pritožbe. Sklicuje se torej na novo dejstvo in nov dokaz, kar je na revizijski stopnji izjemoma dovoljeno samo v zvezi uveljavljanjem bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (387.čl. ZPP).
Glede na ugotovitve izpodbijane sodbe, da je tožnik toženca razžalil in ga s tem izzval, da pa je toženec reagiral nesorazmerno, ko je z udarcem z lopato tožniku zlomil dve rebri, sta deleža sokrivde vsake od strank ugotovljena pravilno. Spor je izzval tožnik, vendar le na besedni ravni. Toženčev odziv je bil prekomeren in neupravičen. Zato je njegov del krivde daleč večji, to je 80 %, med tem ko je tožnikov delež krivde 20 %.
ZDP (1991) člen 5, 5/1.ZOR člen 262, 266, 266/1, 600 - 629.
pogodba o delu - učinki obveznosti - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - obseg odškodnine - povračilo navadne škode in izgubljenega dobička - valuta denarne obveznosti (valutna klavzula) - določitev deviznega tečaja
Načeloma ima upnik pravico do izbire tečaja, kadar ta med strankama ni dogovorjen (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije - Poročilo II/95 str. 9). Ker tožeča stranka kot upnik ni izkoristila te možnosti in je postavila tožbeni zahtevek, v katerem ni opredelila, po katerem tečaju zahteva izpolnitev, bo pri izpolnitvi tečaj izbrala tožena stranka, pri čemer bo izpolnitev pravilna tudi, če si bo izbrala zanjo ugodnejši tečaj.
upravičenci do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje državnega organa oziroma predstavnikov oblasti - napoved arondacije
V tej zadevi je bistvena ugotovitev, da je bila omenjena pogodba sklenjena namesto arondacije po tedaj veljavnem Temeljnem zakonu o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Ur.l. FLRJ št. 43/59 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami) in da V. O. ni dobil ustreznih nadomestnih zemljišč, temveč kupnino v denarju, ki ni dosegla 30 odstotkov vrednosti zemljišč. Arondacija po navedenem zakonu brez nadomestila v naravi je po 29.tč. 3. čl. ZDen razlog, zaradi katerega lahko upravičenec uveljavlja denacionalizacijo brez kakšnih nadaljnjih pogojev. Če torej V. O. ne bi sklenil navedene pogodbe, bi bile iste nepremičnine podržavljene z arondacijo. Zato napoved arondacije pomeni grožnjo v smislu 5.čl. ZDen, čeprav je bila to grožnja s postopkom, ki je bil v skladu s tedanjimi predpisi.
pripor - ponovitvena nevarnost - enakost pred zakonom
Priporni razlog ponovitvene nevarnosti se ugotavlja za vsakega storilca posebej. Zato bi bilo moč o kršitvi ustavne pravice enakosti pred zakonom (14.čl. Ustave) govoriti le, če bi bile pri obeh soobdolžencih podane povsem enake subjektivne in objektivne okoliščine, ki so relevantne za presojo pripornega razloga ponovitvene nevarnosti.
Za odreditev pripora zoper obdolženca ne bi zadostovalo dejstvo, da obtoženec sodnih pošiljk na naslovu, kjer je stalno prijavljen za prebivanje, ne sprejema.
Pred novo odločitvijo bo potrebno upoštevati tudi določilo 2.odst. 192.čl. ZKP, ki določa, da je potrebno pri ukrepih za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka, ki so navedeni v 1.odst. navedenega člena, upoštevati, da se ne uporabi strožji ukrep, če se da isti namen doseči z milejšim ukrepom. Sodišče ima možnost, da pred ponovnim odločanjem o takem ukrepu ravna v skladu z določilom 547.čl. ZKP, torej da od organov za notranje zadeve zahteva, da obtoženca poiščejo in sporočijo sodišču njegov naslov.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos - dvom v nepristranost sodnika
Nezadovoljstvo z odločitvijo, s katero je bila zavrnjena zahteva za izločitev sodnika, ne predstavlja razloga za prenos krajevne pristojnost v skladu z določilom 1.odst. 35.čl. ZKP.
Zlasti če gre za več obsodb, lahko sodišče iz tega sklepa na osebnost osumljenca, na njegov odnos do kazenskopravno zavarovanih dobrin, na odnos do zakonitosti nasploh in tudi na prevzgojni učinek izrečenih oz. izvršenih sankcij. Na ponovitveno nevarnost se ne sklepa le iz okoliščin kaznivega dejanja samega, ampak tudi iz subjektivnih okoliščin na strani osumljenca (njegova osebnost, dosedanje življenje, okolje in razmere, ki v njih živi).
Zakon ne zahteva, da bi morala nevarnost ponovitve kaznivega dejanja temeljiti na povsem določenih elementih kaznivega dejanja, na primer določenih osebah oškodovancev, določenih ali celo enakih sredstvih, konkretiziranih virih za nabavo mamil itd., ampak zadošča, da ugotovljene dejanske okoliščine z dovolj veliko stopnjo verjetnosti kažejo na nevarnost, da bo osumljenec storil kaznivo dejanje določene vrste, to je specifično kaznivo dejanje, ki je istorodno kaznivemu dejanju, zaradi katerega je v kazenskem postopku.
revizija zoper sklep sodišča druge stopnje - dovoljenost revizije
Revizija zoper sklep sodišča druge stopnje s katerim je bil razveljavljen sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe in zadeva vrnjena temu sodišču v novo odločanje, ni dovoljena, saj se s takim sklepom postopek pravnomočno ne konča.