osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti – solidarno poroštvo – podpis aneksa h kreditni pogodbi
Pritožnik celo sam navaja, da je bilo ob podpisu kreditnih pogodb vsem strankam jasno, da zneska kredita stečajni dolžnik ne more poplačati (in so bila zato zagotovljena še druga, bolj realna zavarovanja).
Dejstvo, da je upnik poleg poroštva dolžnika imel še druga sredstva za zavarovanje terjatve iz predmetnega kredita, ne vpliva na odgovornost stečajnega dolžnika za prevzem poroštva. Njegova obveznost do upnika iz prevzetega poroštva zaradi tega ni nič manjša. Njegovo ravnanje, da je prevzel poroštvo, čeprav je vedel, da ga ne bo mogel izpolniti, pa nič manj neodgovorno.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082134
ZPP člen 411.
izdaja začasne odredbe – začasna odredba v postopku v zakonskih sporih – ureditev izvrševanja stikov – nastanek nenadomestljive škode otroku
Sodišče izda začasno odredbo v postopku v zakonskih sporih na predlog stranke ali po uradni dolžnosti v zvezi z izvrševanjem stikov, če je začasna odredba nujno potrebna, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Izdaja začasne odredbe je potrebna le v izjemnih primerih, ko je treba že pred izdajo končne odločitve začasno urediti stike, saj bi v nasprotnem primeru otroku nastala nenadomestljiva škoda. V konkretnem primeru je podlaga izdaje začasne odredbe nezmožnost pravdnih strank, da terminsko uredita stik predlagatelja z mladoletno A. A. glede prenočevanja, zaradi česar je obstajala utemeljena bojazen, da bo onemogočen naravni in normalni prehod na stike, ki jih je v izvedeniškem mnenju svetoval sodni izvedenec, specialist klinične psihologije, kar pa je utemeljen razlog, zaradi katerega je obstajala verjetnost nastanka nenadomestljive škode pri otroku.
Če se ugotovi, da je zavarovalni zastopnik prvotožene stranke zavedel potrošnika glede pričetka teka zavarovanja kritja, tedaj prvotožena stranka zanj odgovarja. Odgovornost pa se v tem primeru kaže, da je zavarovalna pogodba, katero je zavarovalni zastopnik sklenil, veljavna. Zavarovalni zastopnik dela v imenu in na račun zavarovalnice in torej tudi zavarovalnica zanj odgovarja v mejah določb OZ in ZZavar. V konkretnem primeru je treba tudi upoštevati, da gre za pogodbo potrošniškega prava in da je tožnik sklepal pogodbo kot potrošnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0064992
ZSKZ člen 16. ZPP člen 154, 154/1, 155, 157.
stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povod za tožbo – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS – poziv na podpis pogodbe o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov
Glede na to, da je tožeča stranka s toženo stranko poskušala doseči podpis pogodbe še pred pravdo, ta pa se je temu izogibala, saj na dopise ni odgovarjala in ni navedla, zakaj pogodbe ne bi mogla skleniti oziroma ni kako drugače odgovorila na pozive tožeče stranke, takšnega ravnanja tožene stranke ni mogoče subsumirati pod določbo 157. člena ZPP kot ravnanja, ki ne predstavlja povoda za tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO –VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0082118
Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5. Frankfurtska tabela točka 3, 3/b, 5, 5/1. OZ člen 6, 179, 890, 892, 892/4, 893. ZVPot člen 57, 57e, 57e/2, 57g.
povrnitev nepremoženjske škode – izguba užitka dopusta – uničen dopust – sodba SES C-168/00 – odgovornost za organiziranje potovanja – odgovornost organizatorja potovanja – pogodba o organiziranju potovanja – paketna potovanja – izbira hotelirja – skrbnost pri izbiri hotelirja – znižanje cene – frankfurtska tabela – mrčes – stenice – odškodnina za nevšečnosti med zdravljenjem – slaba oskrba – pomanjkljiva postrežba hrane
Od primera Evropskega sodišča Leitner vs. TUI je treba tudi v našem pravu priznati potrošniku nepremoženjsko škodo zaradi izgube užitka dopusta, in sicer zaradi psihičnih neugodnosti, podobno kot v posebnih primerih začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali pri posegih v osebnostne pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084301
OZ člen 190. ZOdvT tarifna številka 1200.
plačilo uporabnine za uporabo terase – ugodilna sodba na prepoved vznemirjanja lastninske pravice – obogatitveni zahtevek – prikrajšanje – stroški postopka – zastopanje več strank – povišanje nagrade – nagrada za postopek – nagrada za posel
V konkretnem primeru je tožnica z ugodilno sodbo na prepoved vznemirjanja lastninske pravice že dosegla sodno varstvo, katere cilj je bil tožnici omogočiti nemoteno izvrševanje njene lastninske pravice na terasi.
Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da je po ustaljeni sodni praksi predpostavka obogatitvenega zahtevka prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena.
Po tar. št. 1200 se nagrada za postopek ali posel za vsako dodatno odvetnikovo stranko poveča za količnik 0,3. Povišanje nagrade ni predvideno na splošno, ampak se iz tega razloga poviša le nagrada za postopek in nagrada za posel. Toženci do povišanja nagrade za narok in za materialne stroške niso upravičeni.
zastaralni rok - vrsta zahtevka - odškodninski zahtevek - regresni zahtevek
Toženec kot voznik, ki je povzročil prometno nesrečo (bil je tudi pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti), je glede na Pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornost (v nadaljevanju: Pogoji) sozavarovanec. In to sozavarovanec, ki je kršil pravila zavarovalne pogodbe s Pogoji, zaradi česar je izgubil svoje pravice iz zavarovanja (5. točka prvega odstavka 3. člena Pogojev), v posledici česar je zavarovalnica upravičena od njega uveljavljati povračilo izplačil (tretji odstavek 3. člena Pogojev). Upoštevaje navedeno pa vtoževani znesek predstavlja regresni in ne odškodninski zahtevek, kot zatrjuje pritožba.
pravnomočnost – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva – ugovor – pravočasnost ugovora – pravilna vročitev stranki– dejanski prejem pisanja – dejanska seznanitev – vročitev fotokopije sklepa o izvršbi pri pregledu spisa
Odločba je lahko pravilno vročena šele po tem, ko je bila klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavljena, ugovorni rok pa pred tem ni mogel pričeti teči, niti sklep o izvršbi ni mogel pred tem postati pravnomočen.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – odložitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – AJPES – trditveno in dokazno breme – podatki – objava – javno objavljeni podatki – letno poročilo
Tožeča stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je ugotovitev sodišča prve stopnje zmotna, ker iz poslovnega izida na dan 31. 12. 2013 izhaja, da je imela bilančno izgubo v višini 174.659,00 EUR. Ugotovitev sodišča prve stopnje o višini bilančnega dobička temelji namreč na tistih računovodskih izkazih, ki so bili sodišču prve stopnje dostopni na dan odločanja o predlogu tožeče stranke (torej le za poslovno leto 2012).
predlog za zavarovanje dokazov – zaslišanje prič – zaslišanje strank – soočenje prič in pravdne stranke
Ker je soočenje le metoda zaslišanja prič (pravdnih strank) in ne samostojno dokazno sredstvo, morajo biti pogoji za zavarovanje dokazov z njihovim zaslišanjem podani glede vseh predlaganih soočencev.
ZD člen 59, 60, 62, 64. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15.
neveljavnost oporoke – napake volje – prava in resnična volja – veljavnost oporoke – oblika oporoke – pisna oporoka pred pričami – podpis oporočitelja
Obe oporočni priči sta potrdili sočasno prisotnost z zapustnico v pisarni odvetnika, ki je oporoko sestavil, kot tudi, da je ta oporoko prebral oziroma predstavil njeno vsebino. Ena od oporočnih prič je izrecno izpovedala, da je zapustnica oporoko podpisala, druga pa se sicer ni spomnila, da bi videla akt podpisovanja, se je pa spomnila, da je šlo za njegovo (tj. pričino) „soglasje“ za oporoko, da je odvetnik predstavil vsebino, da je bila zapustnica poleg in da je bil na listini tudi zapustničin podpis. S tem so izpolnjeni vsi zakonsko zahtevani obličnostni pogoji za veljavnost pisne oporoke pred pričami.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – STVARNO PRAVO
VSL0083290
OZ člen 468, 480, 480/1. ZVKSES člen 20.
varstvo kupcev stanovanj – odprava očitnih napak in drugi jamčevalni zahtevki – pravice kupca – izguba pravic – prekluzivni rok
Odpravo očitnih napak in jamčevalne zahtevka ureja ZVKSES v 20. členu, v katerem prodajalcu nalaga, da grajano napako odpravi v enem mesecu, v primeru, da do tega ne pride, pa omogoča kupcu da: 1) bodisi vztraja pri zahtevku za odpravo napake, 2) bodisi sam odpravi to napako na stroške prodajalca, 3) bodisi zahteva znižanje kupnine. Gre za istovrstna upravičenja, kot jih kupcu nudi 468. člen OZ, ki pa nato v nadaljnjih določbah podrobneje ureja uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Tovrstnih določb ZVKSES nima, kar pa ne pomeni, da s tem izključuje splošno ureditev jamčevalnih zahtevkov po OZ kot temeljnem sistemskem zakonu. Sodišče prve stopnje se je zato pri odločanju pravilno oprlo na določilo prvega odstavka 480. člena OZ o izgubi pravic.
izredna pravna sredstva – postopek o reviziji – taksa glede na vrednost spornega predmeta – odmera sodne takse – časovna veljavnost predpisa – odmera na podlagi predpisa v veljavi v času vložitve tožbe – odmera na podlagi predpisa v veljavi v času vložitve revizije – višina sodne takse – zvišanje sodne takse zaradi višje vrednosti
Stališče, da bi morala biti tožniku odmerjena taksa po tistih predpisih o odmeri sodne takse, ki so zanj bolj ugodni, nima pravne podlage in je napačno.
Odmera sodne takse ne more temeljiti na zakonu, ki je bil v veljavi ob vložitvi tožbe, saj so se te določbe nanašale na odmero taksne obveznosti v tem postopku le do pravnomočnega zaključka zadeve, torej do izdaje sodbe pritožbenega sodišča. Za odmero taksne obveznosti za postopek za revizijo pa je potrebno uporabiti določbe ZST-1, ki so bile v veljavi ob vložitvi revizije.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065882
OZ člen 270, 270/1, 311, 312, 312/2, 440.
pobot – prenehanje terjatve zaradi pobota – izjava o pobotu – prodaja tuje stvari – sprememba tožbe
Zmotno je tožnikovo stališče, da pobot ni realiziran in da pobotanje ni izvedljivo, ker se tožnik ne more vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik kupljenih nepremičnin. Po izjavi o pobotu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj (drugi odstavek 312. člena OZ); ti pogoji pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni (311. člen OZ). Tožnikova terjatev, ki je zaradi pobota prenehala, ne more naknadno „oživeti“, čeprav toženec ni izpolnil obveznosti, ki jih je prevzel s prodajno pogodbo.
priposestvovanje lastninske pravice – priposestvovanje lastninske pravice na delu nepremičnine – dobra vera – odločba o denacionalizaciji
Sodna praksa sicer za obstoj dobre vere zahteva, da posestnik izkaže pravni naslov za svojo (lastniško) posest, vendar to velja le v primeru, ko se uveljavlja priposestvovanje lastninske pravice na celotni nepremičnini, saj v tem primeru posestnik brez pravnega naslova, v katerem bi bila zajeta tudi nepremičnina, na katero se nanaša priposestvovanje, in ki je potreben za pridobitev lastninske pravice, ne more biti v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik te nepremičnine. Drugače je v primeru priposestvovanja lastninske pravice na obmejnem delu nepremičnine, ko posestnik pridobi določeno nepremičnino v last v katastrski meji, ki pa se ne ujema z dejansko mejo oziroma mejo, vidno v naravi. V tem primeru posestnik po naravi stvari (nikoli) ne razpolaga s pravnim naslovom glede obmejnega dela nepremičnine, zaradi česar za utemeljitev dobre vera zadošča, da je posestnik v dobri veri mislil, da je nepremičnino pridobil v mejah, ki so vidne v naravi.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - PRAVO DRUŽB
VSK0006447
ZZK-1 člen 45, 64, 64/1, 64/2, 98, 99, 111, 149, 149/4, 149/5. ZGD-1 člen 623. ZDen člen 68, 88.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice - delitev, združitev ali prenehanje gospodarskih družb - vknjižba na podlagi delitve, združitve ali prenehanja gospodarskih družb - statusno preoblikovanje podjetja - zaznamba prepovedi razpolaganja - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem
Vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ni ovira za vpis prenosa lastninske pravice na podlagi delitve kot ene izmed oblik materialno statusnega preoblikovanja družbe (na podlagi delitvenega načrta in potrdila sodišča ter sklepa o delitvi), saj gre za prenos premoženjskih pravic na univerzalne pravne naslednike.
Prvo sodišče ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da so se toženci zaradi tožnikove zahteve za plačevanje najemnine in uporabnine ter grožnje z izselitvijo iz njegovega stanovanja, v katerem so prej skupaj živeli, izselili. Ni se opredelilo do tožnikovega poziva k plačilu najemnine oziroma uporabnine ter dejstva, da ima tožnik po odselitvi tožencev na voljo prazno lastniško stanovanje. V tem kontekstu bi moralo prvo sodišče ustrezno ovrednotiti tudi dejstvo, da je morala mati tožencev zaradi odselitve in ureditve novega bivališča najeti kredit. Vse te okoliščine bi lahko pomembno vplivale na odločitev, vendar pa jih je prvo sodišče spregledalo in se do njih ni opredelilo.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – postavitev izvedenca – pripombe na izvedensko mnenje – sklep o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru – nedovoljene pritožbene novote
Tudi v nepravdnem postopku, tako kot v pravdnem postopku, velja, da pritožniki lahko navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če izkažejo, da jih brez svoje krivde niso mogli navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave.