URS člen 22. ZIKS-1 člen 13, 13/2, 13/3, 13/5. ZKP člen 129a, 129a/3, 129a/5, 371, 371/2.
opravljanje dela v splošno korist - načelo kontradiktornosti postopka - izvršitev izrečene zaporne kazni - izvrševanje dela v splošno korist - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - alternativna izvršitev kazni zapora
Sodišče prve stopnje je prošnji obsojenega G.M., da se kazen zapora izvrši z delom v splošno korist, ugodilo, v določbah 129.a člena ZKP pa ni imelo prav nobene podlage, da bi, potem ko je prejelo poročilo CSD, da se obsojenec na njihove pozive ne odziva, to poročilo vročilo obsojencu. Zato, ker mu ga ni poslalo oziroma poskusilo vročiti, ni kršilo načela kontradiktornosti postopka. Center za socialno delo je pristojen za pripravo, vodenje in nadzorovanje izvrševanja dela v splošno korist in sodišče obvesti, če obsojenec ne izpolnjuje nalog, določenih z dogovorom o opravljanju dela v splošno korist, sklenjenim med obsojencem, izvajalsko organizacijo in pristojnim centrom, ki se šteje kot poziv za nastop kazni (drugi, tretji in peti odstavek 13. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - v nadaljevanju ZIKS-1), poročilo centra za socialno delo pa je glede na pristojnosti slednjega za odločanje sodišča ustrezna podlaga in sodišče ni dolžno samo preverjati, zakaj se obsojenec na vabila za razgovor centra za socialno delo ne odziva. Če se obsojenec ne odzove na poziv za prestajanje kazni, sodišče ne potrebuje predlogov državnega tožilstva za nadaljnje ukrepanje, temveč, prav tako kot v postopkih, kjer obsojenec predlaga odložitev izvršitve zaporne kazni ali predlaga izvršitev kazni na način, da opravi delo v splošno korist, in tudi ko prejme poročilo centra za socialno delo glede izvrševanja takšne oblike kazni, postopa po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084301
OZ člen 190. ZOdvT tarifna številka 1200.
plačilo uporabnine za uporabo terase – ugodilna sodba na prepoved vznemirjanja lastninske pravice – obogatitveni zahtevek – prikrajšanje – stroški postopka – zastopanje več strank – povišanje nagrade – nagrada za postopek – nagrada za posel
V konkretnem primeru je tožnica z ugodilno sodbo na prepoved vznemirjanja lastninske pravice že dosegla sodno varstvo, katere cilj je bil tožnici omogočiti nemoteno izvrševanje njene lastninske pravice na terasi.
Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da je po ustaljeni sodni praksi predpostavka obogatitvenega zahtevka prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena.
Po tar. št. 1200 se nagrada za postopek ali posel za vsako dodatno odvetnikovo stranko poveča za količnik 0,3. Povišanje nagrade ni predvideno na splošno, ampak se iz tega razloga poviša le nagrada za postopek in nagrada za posel. Toženci do povišanja nagrade za narok in za materialne stroške niso upravičeni.
OZ člen 147, 147/2. ZIKS-1 člen 8, 8/4, 80, 81, 98.
odškodninska odgovornost – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi – pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca – odškodninska odgovornost delavca – paznik v zaporu – protipravnost ravnanja
Pri zahtevku za povrnitev škode neposredno od delavca mora oškodovanec dokazati, da je oškodovalec škodo povzročil namenoma – da se je zavedal nedopustnosti svojega ravnanja in posledic (zavestna sestavina) ter jih je tudi hotel povzročiti (voljna sestavina).
URS člen 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 8, 17, 17/2, 35, 80, 83, 83/1.
pravica do prostovoljnega zdravljenja – pravica do odklonitve zdravljenja – nadzorovana obravnava – ambulantno zdravljenje – načrt zdravljenja – podaljšanje zdravljenja – pogoji – shizoafektivna motnja
Zdravljenje z depo medikamentozno terapijo v nadzorovani obravnavi se je izkazalo za uspešno. Ambulantno zdravljenje zaenkrat ne pride v poštev, zaradi popolne nekritičnosti osebe do svoje bolezni in potrebe po zdravljenju.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083841
ZZK-1 člen 100, 100/3, 100/3-2, 100/5. ZPP člen 328, 328/1.
začasna odredba – pravnomočna razveljavitev začasne odredbe – izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi – popravni sklep
Ker je bil sklep prvostopenjskega sodišča, ki je bil podlaga za vpis zaznambe prepovedi sklepanja pravnih poslov dolžniku, ki bi omogočali obremenitev ali prenos lastninske pravice na tej nepremičnini v obsegu solastninskega deleža do ½ v zemljiški knjigi v korist upnika, pravnomočno razveljavljen, predlog za izdajo začasne odredbe pa pravnomočno zavrnjen, ni bilo več podlage za navedeno zaznambo v zemljiški knjigi.
Kontejnerja za smeti ni mogoče opredeliti kot nevarno stvar, metanja smeti v kontejner in zapiranja kontejnerja pa ne kot nevarno dejavnost, pa čeprav se oboje odvija v slabih vremenskih razmerah in na način, kot je to storil tožnik. Gre za običajno aktivnost, ki je sicer v primeru spolzke podlage povezana z manjšo mero nevarnosti, ki pa jo je ob ustrezni skrbnosti in spoštovanja varnostnih predpisov mogoče nadzorovati.
ZPP člen 108, 337, 337/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 12, 13.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - fizična oseba - izjava o premoženjskem stanju - priloge k izjavi o premoženjskem stanju - dokazila o prejetih plačah v zadnjih treh mesecih - nedovoljene pritožbene novote
Kljub temu, da je stranka po pozivu sodišča predložila izjavo o premoženjskem stanju, pa ni predložila dokazil o plačah in drugih prejemkih iz dela, zaradi česar je bilo treba njen predlog zavreči.
V tej pravdi tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine oziroma uporabnine, ker ne more uporabljati bagra, v pravdi I P 1477/2013 pa primarno zahteva razveljavitev pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama 14. 6. 2012, podredno vrnitev bagra. Za odločitev v tej pravdi bo treba razčistiti, ali je imela tožena stranka pravno podlago, da je tožeči stranki odvzela stroj. Odločitev, na katero se v predlogu za prekinitev postopka sklicuje tožena stranka, to je odločitev o tem, ali je tožena stranka dolžna vrniti tožeči stranki bager, sama zase ni predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi. Ne gre namreč za v izreku sodne odločbe vsebovano odločitev o lastništvu bagra. Pravnomočna postane le v izreku sodne odločbe zajeta odločitev, ne pa razlogi zanjo.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006428
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2. ZIZ člen 238f.
osebni stiki med starši in otroki - onemogočanje osebnih stikov - izvršitev odločbe o osebnih stikih - pravica do izjave - poročilo skrbstvenega organa kot dokaz - seznanitev stranke z dokazom na naroku
Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora otroka psihično pripraviti, da bo sposoben vzpostaviti stik z drugim od staršev, kar ne pomeni le govorjenja, ampak tudi vsestransko vedenje, ki ne bo nasprotovalo siceršnjemu drugačnemu verbalnemu prizadevanju za vzpostavitev stika.
Ravnanje matere, ki devetletnemu sinu ob predvidenem stiku ne prigovarja in ga ne vzpodbuja, ampak mu v celoti prepusti, da se, ko oče pride ponj, popolnoma sam odloči, ali bo šel z njim ali ne, pomeni opustitev obveznosti omogočanja stikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065882
OZ člen 270, 270/1, 311, 312, 312/2, 440.
pobot – prenehanje terjatve zaradi pobota – izjava o pobotu – prodaja tuje stvari – sprememba tožbe
Zmotno je tožnikovo stališče, da pobot ni realiziran in da pobotanje ni izvedljivo, ker se tožnik ne more vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik kupljenih nepremičnin. Po izjavi o pobotu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj (drugi odstavek 312. člena OZ); ti pogoji pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni (311. člen OZ). Tožnikova terjatev, ki je zaradi pobota prenehala, ne more naknadno „oživeti“, čeprav toženec ni izpolnil obveznosti, ki jih je prevzel s prodajno pogodbo.
Če se ugotovi, da je zavarovalni zastopnik prvotožene stranke zavedel potrošnika glede pričetka teka zavarovanja kritja, tedaj prvotožena stranka zanj odgovarja. Odgovornost pa se v tem primeru kaže, da je zavarovalna pogodba, katero je zavarovalni zastopnik sklenil, veljavna. Zavarovalni zastopnik dela v imenu in na račun zavarovalnice in torej tudi zavarovalnica zanj odgovarja v mejah določb OZ in ZZavar. V konkretnem primeru je treba tudi upoštevati, da gre za pogodbo potrošniškega prava in da je tožnik sklepal pogodbo kot potrošnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0064992
ZSKZ člen 16. ZPP člen 154, 154/1, 155, 157.
stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povod za tožbo – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS – poziv na podpis pogodbe o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov
Glede na to, da je tožeča stranka s toženo stranko poskušala doseči podpis pogodbe še pred pravdo, ta pa se je temu izogibala, saj na dopise ni odgovarjala in ni navedla, zakaj pogodbe ne bi mogla skleniti oziroma ni kako drugače odgovorila na pozive tožeče stranke, takšnega ravnanja tožene stranke ni mogoče subsumirati pod določbo 157. člena ZPP kot ravnanja, ki ne predstavlja povoda za tožbo.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE
VSL0060986
ZLNDL člen 5. ZZK-1 člen 243.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – izbrisna tožba – gradnja na tujem svetu – družbena lastnina – pravica uporabe – posest nepremičnine – gradbeno dovoljenje – prenos pravice uporabe – dodelitev pravice uporabe – ničnost prodajne pogodbe – pomanjkanje razpolagalne sposobnosti
Utrjeno stališče sodne prakse je, da je, kljub neobstoju (pisne ali ustne ob pogoju, da je realizirana) pogodbe o prenosu pravice uporabe na stavbnem zemljišču oziroma odločbe o dodelitvi pravice uporabe za gradnjo, pravico uporabe pridobila oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novozgrajene stavbe, izvedla gradnjo in objekt uporabljala. Gradbeno dovoljenje namreč vsebuje pravico graditi, slednja pa implicira pravico trajne uporabe zemljišča, na katerem zgrajeni objekt stoji.
Pravilno je materialnopravno stališče, da tožnik oziroma njegov pravni prednik kot graditelj na zemljišču v družbeni lastnini ni mogel pridobiti lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču. ODZ, ki je veljal v času dograditve garaže, je sicer omogočal pridobitev lastninske pravice na originaren način z gradnjo, vendar ta pravila ne pridejo v poštev pri družbeni lastnini kot nestvarnopravni kategoriji, temveč za nepremičnine, ki so v zasebni lasti fizične ali pravne osebe.
Brez podlage je pritožbeno stališče, da ima prodaja tuje stvari oziroma pomanjkanje razpolagalne sposobnosti za posledico ničnost prodajne pogodbe. Slednja samo zaradi tega še ni nična. Predpostavka obstoja razpolagalne sposobnosti namreč pride v poštev samo pri razpolagalnih poslih, ne pa pri zavezovalnih poslih.
predlog za delitev solastne stvari - stroški nepravdnega postopka - načelo uspeha v postopku - zavrnitev predloga
V kolikor pride do zavrnitve predloga za delitev stvari, uporaba 126. člena ZNP ni primerna. V takšnem položaju je treba na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporabiti 154. člen ZPP.
Predlagatelj v pritožbi utemeljeno opozarja, da je procesne pomanjkljivosti po pravilih ZZK-1 mogoče odpraviti z ugovorom (primerjaj četrti odstavek 146. člena ZZK-1). Če je že prvostopenjsko sodišče štelo, da zaradi tega, ker listini, ki sta bili v obravnavani zadevi podlaga za vpis, nista spojeni na ustrezen način, bi predlagatelju moralo omogočiti, da to pomanjkljivost odpravi, saj v ugovornem postopku predlagatelj te možnosti ni imel, ker je bilo pred tem njegovemu predlogu za vpis v celoti ugodeno.
ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/4, 163/7, 325. ZVEtL člen 23, 23/3.
nepravdni postopek – določitev pripadajočega zemljišča – umik predloga – odločitev o stroških postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka po poteku roka – zavrženje predloga za odmero stroškov postopka
Če se postopek konča iz formalnih razlogov – zaradi umika predloga, ni uporabna za nepravdni postopek specifična ureditev stroškovnih posledic, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. V primeru, ko sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe (predloga), lahko stranka zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka.
zahtevek na izpraznitev in izročitev hiše – prekarij – preklic prekarija – nagrada odvetnika
Značilnost prekarija (583. člen OZ) je tudi v tem, da čas trajanja posodbe ni dogovorjen. V tem primeru velja, da lahko posodnik zahteva stvar kadarkoli hoče.
Ker tožeča stranka vtožuje regresni zahtevek iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja, se sporno razmerje presoja po specialni ureditvi po ZOZP in ne po določbah OZ oziroma glede na čas škodnega dogodka določbah ZOR o subrogaciji.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083297
URS člen 27. ZKP člen 201, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
kazenski postopek – oprostilna sodba – odškodnina zaradi neutemeljenega pripora – izključitev pravice do povrnitve škode – nedovoljeno ravnanje
Ob upoštevanju vseh okoliščin je bila varnost ljudi in njihove telesne integritete ogrožena do te mere, da je odtehtala poseg v tožnikovo ustavno pravico do osebne svobode.