osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti – solidarno poroštvo – podpis aneksa h kreditni pogodbi
Pritožnik celo sam navaja, da je bilo ob podpisu kreditnih pogodb vsem strankam jasno, da zneska kredita stečajni dolžnik ne more poplačati (in so bila zato zagotovljena še druga, bolj realna zavarovanja).
Dejstvo, da je upnik poleg poroštva dolžnika imel še druga sredstva za zavarovanje terjatve iz predmetnega kredita, ne vpliva na odgovornost stečajnega dolžnika za prevzem poroštva. Njegova obveznost do upnika iz prevzetega poroštva zaradi tega ni nič manjša. Njegovo ravnanje, da je prevzel poroštvo, čeprav je vedel, da ga ne bo mogel izpolniti, pa nič manj neodgovorno.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – odložitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – AJPES – trditveno in dokazno breme – podatki – objava – javno objavljeni podatki – letno poročilo
Tožeča stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je ugotovitev sodišča prve stopnje zmotna, ker iz poslovnega izida na dan 31. 12. 2013 izhaja, da je imela bilančno izgubo v višini 174.659,00 EUR. Ugotovitev sodišča prve stopnje o višini bilančnega dobička temelji namreč na tistih računovodskih izkazih, ki so bili sodišču prve stopnje dostopni na dan odločanja o predlogu tožeče stranke (torej le za poslovno leto 2012).
gradbena pogodba – stvarne napake – odprava napak po drugem izvajalcu – boljša izvedba – refleksna škoda – regresni zahtevek – nastanek škode
Naročnik ni upravičen do povrnitve tistega dela stroškov, ki so nastali zaradi boljše izvedbe opravljenega posla v primerjavi s pogodbeno dogovorjeno (v obravnavanem primeru zaradi menjave celotne strešne kritine, namesto zgolj odprave napake na spoju nove kritine s starim delom objekta).
Zgolj dejstvo, da upnik določene terjatve ni prijavil v stečajni postopek, ne dokazuje, da ta pred tem ni obstajala.
Posestniku motenjska tožba zagotavlja varstvo posesti, vendar le proti tistemu, ki je protipravno posegel v njegovo posest, ker je protipravnost objektivna predpostavka motenja posesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0082128
ZVEtL člen 16, 16/8.
naknadno najdeno premoženje izbrisane družbe – razdelitev premoženja – udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine – prenehanje udeleženca postopka – postavitev skrbnika za poseben primer – ugotovitev pravnih naslednikov – neznani lastnik nepremičnine – neizkazan naslednik družbe
V postopku ni izkazano, da ima premoženje znanega lastnika. V zemljiško knjigo je še vedno vpisan (star) lastnik nepremičnine, ki je bila v lasti stečajnega dolžnika. Ker ni izkazano, kdo je glede obravnavane nepremičnine naslednik družbe, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je nasprotnemu udeležencu postavilo skrbnika. Funkcija skrbnika bo prenehala, ko bodo pravni nasledniki nasprotnega udeleženca, ki je v likvidaciji, prevzeli postopek oziroma s pravnomočno končanim postopkom.
OZ člen 147, 147/2. ZIKS-1 člen 8, 8/4, 80, 81, 98.
odškodninska odgovornost – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi – pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca – odškodninska odgovornost delavca – paznik v zaporu – protipravnost ravnanja
Pri zahtevku za povrnitev škode neposredno od delavca mora oškodovanec dokazati, da je oškodovalec škodo povzročil namenoma – da se je zavedal nedopustnosti svojega ravnanja in posledic (zavestna sestavina) ter jih je tudi hotel povzročiti (voljna sestavina).
predlog za zavarovanje dokazov – zaslišanje prič – zaslišanje strank – soočenje prič in pravdne stranke
Ker je soočenje le metoda zaslišanja prič (pravdnih strank) in ne samostojno dokazno sredstvo, morajo biti pogoji za zavarovanje dokazov z njihovim zaslišanjem podani glede vseh predlaganih soočencev.
ZD člen 59, 60, 62, 64. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15.
neveljavnost oporoke – napake volje – prava in resnična volja – veljavnost oporoke – oblika oporoke – pisna oporoka pred pričami – podpis oporočitelja
Obe oporočni priči sta potrdili sočasno prisotnost z zapustnico v pisarni odvetnika, ki je oporoko sestavil, kot tudi, da je ta oporoko prebral oziroma predstavil njeno vsebino. Ena od oporočnih prič je izrecno izpovedala, da je zapustnica oporoko podpisala, druga pa se sicer ni spomnila, da bi videla akt podpisovanja, se je pa spomnila, da je šlo za njegovo (tj. pričino) „soglasje“ za oporoko, da je odvetnik predstavil vsebino, da je bila zapustnica poleg in da je bil na listini tudi zapustničin podpis. S tem so izpolnjeni vsi zakonsko zahtevani obličnostni pogoji za veljavnost pisne oporoke pred pričami.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – STVARNO PRAVO
VSL0083290
OZ člen 468, 480, 480/1. ZVKSES člen 20.
varstvo kupcev stanovanj – odprava očitnih napak in drugi jamčevalni zahtevki – pravice kupca – izguba pravic – prekluzivni rok
Odpravo očitnih napak in jamčevalne zahtevka ureja ZVKSES v 20. členu, v katerem prodajalcu nalaga, da grajano napako odpravi v enem mesecu, v primeru, da do tega ne pride, pa omogoča kupcu da: 1) bodisi vztraja pri zahtevku za odpravo napake, 2) bodisi sam odpravi to napako na stroške prodajalca, 3) bodisi zahteva znižanje kupnine. Gre za istovrstna upravičenja, kot jih kupcu nudi 468. člen OZ, ki pa nato v nadaljnjih določbah podrobneje ureja uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Tovrstnih določb ZVKSES nima, kar pa ne pomeni, da s tem izključuje splošno ureditev jamčevalnih zahtevkov po OZ kot temeljnem sistemskem zakonu. Sodišče prve stopnje se je zato pri odločanju pravilno oprlo na določilo prvega odstavka 480. člena OZ o izgubi pravic.
Pacientu ni treba pojasnjevati vseh podrobnosti zdravniškega posega, temveč ga je treba informirati le na splošno. Zadošča, da je informiran toliko, da ve, v kaj naj bi dal privolitev. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je bila tožnica v konkretnem primeru pred operacijo seznanjena z možnostjo poškodbe živcev. Ker tožnica po ugotovitvah sodišča prve stopnje dodatnih vprašanj pred zdravstvenim posegom ni imela, je logičen zaključek sodbe, da ustna seznanitev pacienta s poškodbo konkretnih živcev (tj. ishiadičnega, femoralnega in peronealnega) ni bila potrebna.
URS člen 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 8, 17, 17/2, 35, 80, 83, 83/1.
pravica do prostovoljnega zdravljenja – pravica do odklonitve zdravljenja – nadzorovana obravnava – ambulantno zdravljenje – načrt zdravljenja – podaljšanje zdravljenja – pogoji – shizoafektivna motnja
Zdravljenje z depo medikamentozno terapijo v nadzorovani obravnavi se je izkazalo za uspešno. Ambulantno zdravljenje zaenkrat ne pride v poštev, zaradi popolne nekritičnosti osebe do svoje bolezni in potrebe po zdravljenju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083280
OZ člen 131, 164, 164/1, 164/2, 164/3, 164/4. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 286, 286/1, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost – povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – vzpostavitev prejšnjega stanja – trditveno in dokazno breme – priznana dejstva – ugovor zastaranja v pritožbi – prepozen ugovor zastaranja
Temeljno pravilo glede povrnitve premoženjske škode je, da je odgovorna oseba dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala in samo, če to ni mogoče (delno ali v celoti), je odgovorna oseba dolžna plačati ustrezno denarno odškodnino.
ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/4, 163/7, 325. ZVEtL člen 23, 23/3.
nepravdni postopek – določitev pripadajočega zemljišča – umik predloga – odločitev o stroških postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka po poteku roka – zavrženje predloga za odmero stroškov postopka
Če se postopek konča iz formalnih razlogov – zaradi umika predloga, ni uporabna za nepravdni postopek specifična ureditev stroškovnih posledic, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. V primeru, ko sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe (predloga), lahko stranka zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka.
Če se ugotovi, da je zavarovalni zastopnik prvotožene stranke zavedel potrošnika glede pričetka teka zavarovanja kritja, tedaj prvotožena stranka zanj odgovarja. Odgovornost pa se v tem primeru kaže, da je zavarovalna pogodba, katero je zavarovalni zastopnik sklenil, veljavna. Zavarovalni zastopnik dela v imenu in na račun zavarovalnice in torej tudi zavarovalnica zanj odgovarja v mejah določb OZ in ZZavar. V konkretnem primeru je treba tudi upoštevati, da gre za pogodbo potrošniškega prava in da je tožnik sklepal pogodbo kot potrošnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0064992
ZSKZ člen 16. ZPP člen 154, 154/1, 155, 157.
stroški postopka – povrnitev pravdnih stroškov – povod za tožbo – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS – poziv na podpis pogodbe o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov
Glede na to, da je tožeča stranka s toženo stranko poskušala doseči podpis pogodbe še pred pravdo, ta pa se je temu izogibala, saj na dopise ni odgovarjala in ni navedla, zakaj pogodbe ne bi mogla skleniti oziroma ni kako drugače odgovorila na pozive tožeče stranke, takšnega ravnanja tožene stranke ni mogoče subsumirati pod določbo 157. člena ZPP kot ravnanja, ki ne predstavlja povoda za tožbo.
prisilna poravnava – ločitvena pravica – pravica do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja – obresti
Upoštevajoč jezikovno razlago določbe tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP, ki določa, da če ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, ne doseže plačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico, za neplačani del te terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena ZFPPIPP, bo potrjena prisilna poravnava učinkovala samo za morebitni neplačani del terjatve, tega pa bo mogoče ugotoviti šele z uresničitvijo ločitvene pravice, torej po prodaji nepremičnega premoženja, na katerem ima upnica ločitveno pravico, in na dan poplačila iz unovčenega premoženja.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083841
ZZK-1 člen 100, 100/3, 100/3-2, 100/5. ZPP člen 328, 328/1.
začasna odredba – pravnomočna razveljavitev začasne odredbe – izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi – popravni sklep
Ker je bil sklep prvostopenjskega sodišča, ki je bil podlaga za vpis zaznambe prepovedi sklepanja pravnih poslov dolžniku, ki bi omogočali obremenitev ali prenos lastninske pravice na tej nepremičnini v obsegu solastninskega deleža do ½ v zemljiški knjigi v korist upnika, pravnomočno razveljavljen, predlog za izdajo začasne odredbe pa pravnomočno zavrnjen, ni bilo več podlage za navedeno zaznambo v zemljiški knjigi.
SPZ člen 43, 43/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – pridobitev posesti – obrazložena zavrnitev dokaznih predlogov – posredna opredelitev do dokaza – načelo kontradiktornosti – vznemirjanje lastninske pravice – prepoved vznemirjanja – kršitev s sodbo določene prepovedi – denarna kazen – stranski intervenient – stroški pravdnega postopka – povračilo stroškov stranskega intervenienta
Če sodišče določenega dokaza ni izpostavilo izrecno, takšen dokaz ali ni relevanten ali je ugotovilo nasprotno z drugimi, trdnejšimi dokazi. Torej se je do dokaza opredelilo posredno. Ko pritožba opozarja in izpostavlja posamezne dokaze, s katerimi potrjuje posest na spornem zemljišču, je to le subjektivna opredelitev tožene stranke in njena dokazna ocena.
Za grožnjo z denarno kaznijo v primeru kršitve s sodbo določene prepovedi vznemirjanja sodišče nima zakonske podlage. Predmet zagrožanja in izrekanja denarne kazni za primer nespoštovanja sodnih odločb je stvar izvršilnega postopka, kar pomeni, da bo tožeča stranka morala, v primeru, da toženca prepovedi po sodbi iz te pravde ne bosta spoštovala, takšen ukrep predlagati v okviru izvršilnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079217
ZPP člen 325, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 133. SPZ člen 37, 73, 75, 76, 83.
obrazloženost sodbe – sodba brez razlogov – razlogi sodbe – dopolnilni sklep – sosedsko pravo – prepoved medsebojnega vznemirjanja – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – lastninska pravica
Da je sodba obrazložena, morajo biti ugotovljena (ali povzeta nesporna) pravno relevantna dejstva in izvedena subsumpcija materialnih pravil na ugotovljen dejanski stan.
DEDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0082100
ZIZ člen 272, 273. ZD člen 34, 35.
predlog za izdajo začasne odredbe – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – trditveno in dokazno breme – pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba – nujni dedič – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrnitev daril v zapuščino
Predlog za izdajo začasne odredbe ima odločilno pravno podlago v delu tožbenega zahtevka, v katerem je tožnica zahtevala, da toženec vrne v zapuščino darila, ki jih je prejel na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, zato je bilo na njej trditveno in dokazno breme, da verjetnostno dokaže, da je zaradi prikrajšanja nujnega deleža treba v zapuščino vrniti tudi ta darila.