Posestniku motenjska tožba zagotavlja varstvo posesti, vendar le proti tistemu, ki je protipravno posegel v njegovo posest, ker je protipravnost objektivna predpostavka motenja posesti.
odškodninska odgovornost delodajalca – oddajanje delavca drugi pravni osebi – opredelitev delodajalca in delavca v obligacijskopravnem smislu – zmotna uporaba materialnega prava – procesno dokazno breme
V obligacijskem pravu s pojmom delodajalca in delavca po prvem odstavku 147. člena OZ ne gre razumeti strank pogodbe o zaposlitvi, saj OZ teh pojmov ne uporablja v smislu terminologije delovnega prava. Pojma delodajalca in delavca sta v kontekstu 147. člena OZ širša. Gre za subjekta razmerja, za katero je karakterističen položaj nadrejenosti in podrejenosti, pri čemer ni pomembno, ali je bil delavec pritegnjen k delu le za en dan ali trajno, prav tako tudi ni odločilno plačilo za delo. Za opredelitev pojma delavca in delodajalca v smislu navedene določbe pa tudi niso odločilne morebitne kršitve delovnopravne zakonodaje.
pošteno obravnavanje v pravdnem postopku – kršitev pravice do neposrednega izjavljanja – prošnja za preložitev obravnave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pošteno obravnavanje v pravdnem postopku pomeni predvsem dvoje: da bo sodišče stranko obravnavalo enakopravno glede na nasprotno stranko in da bo obema zagotovilo aktivno sodelovanje v postopku. Narava pravdnega postopka je takšna, da vsaka od pravdnih strank želi uveljaviti svoj nasprotujoč individualni interes, dolžnost sodišča pa je, da vse stranke obravnava pošteno, to pomeni, da mora biti vsaki stranki zagotovljena razumna možnost, da predstavi svoje argumente pod pogoji, ki je ne postavljajo v občutno slabši položaj nasproti drugi stranki. Prav to se je zgodilo v konkretnem primeru.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO –VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0082118
Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5. Frankfurtska tabela točka 3, 3/b, 5, 5/1. OZ člen 6, 179, 890, 892, 892/4, 893. ZVPot člen 57, 57e, 57e/2, 57g.
povrnitev nepremoženjske škode – izguba užitka dopusta – uničen dopust – sodba SES C-168/00 – odgovornost za organiziranje potovanja – odgovornost organizatorja potovanja – pogodba o organiziranju potovanja – paketna potovanja – izbira hotelirja – skrbnost pri izbiri hotelirja – znižanje cene – frankfurtska tabela – mrčes – stenice – odškodnina za nevšečnosti med zdravljenjem – slaba oskrba – pomanjkljiva postrežba hrane
Od primera Evropskega sodišča Leitner vs. TUI je treba tudi v našem pravu priznati potrošniku nepremoženjsko škodo zaradi izgube užitka dopusta, in sicer zaradi psihičnih neugodnosti, podobno kot v posebnih primerih začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali pri posegih v osebnostne pravice.
Prvo sodišče ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da so se toženci zaradi tožnikove zahteve za plačevanje najemnine in uporabnine ter grožnje z izselitvijo iz njegovega stanovanja, v katerem so prej skupaj živeli, izselili. Ni se opredelilo do tožnikovega poziva k plačilu najemnine oziroma uporabnine ter dejstva, da ima tožnik po odselitvi tožencev na voljo prazno lastniško stanovanje. V tem kontekstu bi moralo prvo sodišče ustrezno ovrednotiti tudi dejstvo, da je morala mati tožencev zaradi odselitve in ureditve novega bivališča najeti kredit. Vse te okoliščine bi lahko pomembno vplivale na odločitev, vendar pa jih je prvo sodišče spregledalo in se do njih ni opredelilo.
Tla v zimskem času, prekrita z 1 do 2 cm sveže napadlega snega, niso nevarna stvar, hoja po njih, tudi z lažjim bremenom v rokah (približno 7 kg težak zaboj za dostavo delikatesne solate), pa ne nevarna dejavnost.
S sprotnim čiščenjem in soljenjem novozapadlega snega je delodajalec pravilno vzdrževal pohodne površine, po katerih se je moral gibati tožnik. Zato mu ni mogoče očitati premajhne skrbnosti pri izvajanju zakonskih dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem varnih pogojev za delo oziroma krivdne odgovornosti za tožnikovo škodo.
Glede postavitve izvedenca finančne stroke že toženka sama navaja, da naj bi izvedenec iz poslovnih knjig ugotovil višino dolga (tako glede pobotov kot glede obrestovanja obresti). A z izvedenci se dokazujejo trditve strank. Nedopustno pa je predlaganje postavitve izvedenca, da bi le-ta ugotovil pravno relevantna dejstva (t. i. dokaz v informativne namene, to je izvedba dokaza, iz izvedbe katerega bi ena od pravdnih strank šele ugotovila pravno relevantna dejstva, da bi jih nato v postopku uveljavljala).
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083841
ZZK-1 člen 100, 100/3, 100/3-2, 100/5. ZPP člen 328, 328/1.
začasna odredba – pravnomočna razveljavitev začasne odredbe – izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi – popravni sklep
Ker je bil sklep prvostopenjskega sodišča, ki je bil podlaga za vpis zaznambe prepovedi sklepanja pravnih poslov dolžniku, ki bi omogočali obremenitev ali prenos lastninske pravice na tej nepremičnini v obsegu solastninskega deleža do ½ v zemljiški knjigi v korist upnika, pravnomočno razveljavljen, predlog za izdajo začasne odredbe pa pravnomočno zavrnjen, ni bilo več podlage za navedeno zaznambo v zemljiški knjigi.
skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska zveza – odplačevanje kredita po prenehanju zakonske skupnosti – trditveno in dokazno breme
Zaradi odplačevanja kredita po prenehanju zakonske skupnosti ima tožnik le obligacijski zahtevek.
Pacientu ni treba pojasnjevati vseh podrobnosti zdravniškega posega, temveč ga je treba informirati le na splošno. Zadošča, da je informiran toliko, da ve, v kaj naj bi dal privolitev. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je bila tožnica v konkretnem primeru pred operacijo seznanjena z možnostjo poškodbe živcev. Ker tožnica po ugotovitvah sodišča prve stopnje dodatnih vprašanj pred zdravstvenim posegom ni imela, je logičen zaključek sodbe, da ustna seznanitev pacienta s poškodbo konkretnih živcev (tj. ishiadičnega, femoralnega in peronealnega) ni bila potrebna.
skupno premoženje zakoncev - premoženjska razmerja med zakoncema - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju
Dejstvo je, da sta bili tožniku podarjeni obravnavani parceli kot kmetijsko zemljišče. To za stranki, glede na njune navedbe, niti ni bilo sporno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo vrednost zemljišča, kot je navedlo, po stanju ob daritvi, ki jo je izvedenec izračunal za navedeno zemljišče kot kmetijsko zemljišče. Da je podarjeno kmetijsko zemljišče postalo stavbno zemljišče je namreč posledica gradnje hiše na njem, ta pa je posledica vlaganj obeh pravdnih strank. To dejstvo torej ne more iti le v korist tožnika, ki je v skupno premoženje vložil kmetijsko zemljišče.
Upoštevaje dejstvo, da je odpadla pravna podlaga darilne pogodbe z dne 28.2.1979 (razveza zakonske zveze), je tožnik upravičen do večjega deleža na skupnem premoženju, na račun posebnega premoženja, ki ga je vložil v skupno premoženje. Vrnitve darila tožnik namreč ne more zahtevati v naravi (saj je podarjeno zemljišče spremenjeno, na njem stoji skupna hiša), lahko pa kot darovalec, v okviru postavljenega zahtevka zaradi ugotovitve deleža na skupnem premoženju (59. člen ZZZDR), vrednost zemljišča uveljavlja kot svoj vložek oz. zahteva vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja k ustvarjenem skupnem premoženju in s tem višji delež na skupnem premoženju, kar je v obravnavani zadevi tudi storil.
gradbena pogodba – stvarne napake – odprava napak po drugem izvajalcu – boljša izvedba – refleksna škoda – regresni zahtevek – nastanek škode
Naročnik ni upravičen do povrnitve tistega dela stroškov, ki so nastali zaradi boljše izvedbe opravljenega posla v primerjavi s pogodbeno dogovorjeno (v obravnavanem primeru zaradi menjave celotne strešne kritine, namesto zgolj odprave napake na spoju nove kritine s starim delom objekta).
Zgolj dejstvo, da upnik določene terjatve ni prijavil v stečajni postopek, ne dokazuje, da ta pred tem ni obstajala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0082128
ZVEtL člen 16, 16/8.
naknadno najdeno premoženje izbrisane družbe – razdelitev premoženja – udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine – prenehanje udeleženca postopka – postavitev skrbnika za poseben primer – ugotovitev pravnih naslednikov – neznani lastnik nepremičnine – neizkazan naslednik družbe
V postopku ni izkazano, da ima premoženje znanega lastnika. V zemljiško knjigo je še vedno vpisan (star) lastnik nepremičnine, ki je bila v lasti stečajnega dolžnika. Ker ni izkazano, kdo je glede obravnavane nepremičnine naslednik družbe, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je nasprotnemu udeležencu postavilo skrbnika. Funkcija skrbnika bo prenehala, ko bodo pravni nasledniki nasprotnega udeleženca, ki je v likvidaciji, prevzeli postopek oziroma s pravnomočno končanim postopkom.
zastaralni rok - vrsta zahtevka - odškodninski zahtevek - regresni zahtevek
Toženec kot voznik, ki je povzročil prometno nesrečo (bil je tudi pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti), je glede na Pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornost (v nadaljevanju: Pogoji) sozavarovanec. In to sozavarovanec, ki je kršil pravila zavarovalne pogodbe s Pogoji, zaradi česar je izgubil svoje pravice iz zavarovanja (5. točka prvega odstavka 3. člena Pogojev), v posledici česar je zavarovalnica upravičena od njega uveljavljati povračilo izplačil (tretji odstavek 3. člena Pogojev). Upoštevaje navedeno pa vtoževani znesek predstavlja regresni in ne odškodninski zahtevek, kot zatrjuje pritožba.
Ker tožeča stranka vtožuje regresni zahtevek iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja, se sporno razmerje presoja po specialni ureditvi po ZOZP in ne po določbah OZ oziroma glede na čas škodnega dogodka določbah ZOR o subrogaciji.
predlog za zavarovanje dokazov – zaslišanje prič – zaslišanje strank – soočenje prič in pravdne stranke
Ker je soočenje le metoda zaslišanja prič (pravdnih strank) in ne samostojno dokazno sredstvo, morajo biti pogoji za zavarovanje dokazov z njihovim zaslišanjem podani glede vseh predlaganih soočencev.
ZD člen 59, 60, 62, 64. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15.
neveljavnost oporoke – napake volje – prava in resnična volja – veljavnost oporoke – oblika oporoke – pisna oporoka pred pričami – podpis oporočitelja
Obe oporočni priči sta potrdili sočasno prisotnost z zapustnico v pisarni odvetnika, ki je oporoko sestavil, kot tudi, da je ta oporoko prebral oziroma predstavil njeno vsebino. Ena od oporočnih prič je izrecno izpovedala, da je zapustnica oporoko podpisala, druga pa se sicer ni spomnila, da bi videla akt podpisovanja, se je pa spomnila, da je šlo za njegovo (tj. pričino) „soglasje“ za oporoko, da je odvetnik predstavil vsebino, da je bila zapustnica poleg in da je bil na listini tudi zapustničin podpis. S tem so izpolnjeni vsi zakonsko zahtevani obličnostni pogoji za veljavnost pisne oporoke pred pričami.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – STVARNO PRAVO
VSL0083290
OZ člen 468, 480, 480/1. ZVKSES člen 20.
varstvo kupcev stanovanj – odprava očitnih napak in drugi jamčevalni zahtevki – pravice kupca – izguba pravic – prekluzivni rok
Odpravo očitnih napak in jamčevalne zahtevka ureja ZVKSES v 20. členu, v katerem prodajalcu nalaga, da grajano napako odpravi v enem mesecu, v primeru, da do tega ne pride, pa omogoča kupcu da: 1) bodisi vztraja pri zahtevku za odpravo napake, 2) bodisi sam odpravi to napako na stroške prodajalca, 3) bodisi zahteva znižanje kupnine. Gre za istovrstna upravičenja, kot jih kupcu nudi 468. člen OZ, ki pa nato v nadaljnjih določbah podrobneje ureja uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Tovrstnih določb ZVKSES nima, kar pa ne pomeni, da s tem izključuje splošno ureditev jamčevalnih zahtevkov po OZ kot temeljnem sistemskem zakonu. Sodišče prve stopnje se je zato pri odločanju pravilno oprlo na določilo prvega odstavka 480. člena OZ o izgubi pravic.
SPZ člen 9, 10, 44, 44/2, 217, 217/1, 217/2. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2.
nastanek stvarne služnosti s priposestvovanjem – izvenknjižno priposestvovanje – knjižno priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – nakup služeče nepremičnine – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – domneva dobre vere – dobrovernost kupca – raziskovalna dolžnost
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo ni absolutno, temveč je omejeno z dobro vero tistega, ki se nanj sklicuje. Dobra vera se domneva, vendar dvom v zemljiškoknjižno stanje lahko vzbudijo konkretne, navzven razvidne okoliščine posameznega primera.
Glede na ugotovljena dejstva bi tožnika služnost priposestvovala tudi, če bi jo samo izvrševala brez kakršnekoli pogodbene pravne podlage. Tožnika ta pogoj presegata, ker sta služnost izvrševala v dobri veri, na podlagi veljavne služnostne pogodbe. Tožnika sta (za obdobje šestnajstih! let) zadostila celo najvišjemu standardu, imela služnost vpisano v zemljiško knjigo in zgolj napaka je povzročila, da vknjižba več ne obstoji. Tožnikoma zato nikakor ni mogoče očitati premajhne skrbnosti in opustitve dolžnosti vpisa s priposestvovanjem pridobljene pravice. Če bi služeče zemljišče kupil dobroverni kupec, bi dejstvo, da služnost ni vpisana (čeprav kot posledica napake sodišča) sicer lahko bilo v škodo tožnikov. Toda ker dobra vera pritožnika v času nakupa ni bila podana, se ta ne more uspešno sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, po katerem dobroverni pridobitelj pridobi nepremičnino prosto bremen, kljub obstoju nevpisane priposestvovane stvarne služnosti.