STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0055468
SZ-1 člen 25, 25/2. OZ člen 70, 271, 271/2, 274, 275, 347, 347/1, 349/1. SPZ člen 118, 118/4.
poslovno-stanovanjska stavba - dejanska etažna lastnina - upravnik - povrnitev stroškov upravljanja ter stroškov obratovanja in vzdrževanja - veljavnost pogodbe o upravljanju - določitev upravnika - posel rednega upravljanja - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - sklepanje poslov s tretjimi osebami - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - plačilo dobaviteljem - izpolnitev s subrogacijo - subrogacija po zakonu - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - občasne terjatve - terjatve iz gospodarskih pogodb
Ena od oblik dejanske etažne lastnine je tudi izvenknjižna etažna lastnina, za katero je značilno, da niti stavba niti posamezni deli niso vpisani v zemljiško knjigo
Sodna praksa je upravnikom v tovrstnih primerih že priznala pravni interes, da plačajo tretjim (dobaviteljem). Ta interes izvira iz težnje, da stavba funkcionira kot celota.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - odpoved večjemu številu delavcev - poslovna enota
Skladno z 98. členom ZDR-1, ki določa, v katerih primerih je delodajalec dolžan izdelati program presežnih delavcev, se število delavcev, katerih delo bo postalo nepotrebno zaradi poslovnih razlogov, ugotavlja pri delodajalcu, torej na ravni celotne pravne osebe, ki nastopa v razmerju do odpuščenih delavcev kot delodajalec, in ne npr. na ravni poslovne enote oziroma obrata. V konkretni zadevi zato kot enote za ugotavljanje kvote odpuščenih delavcev ni mogoče upoštevati določene poslovne enote, saj je glede na Direktivo 98/59/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti ureditev v ZDR-1 za delavce tožene stranke ugodnejša. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da na ravni določene poslovne enote ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, zato toženi stranki ni bilo treba uporabiti (nacionalnih in evropskih) pravil, ki se nanašajo na t. i. kolektivne odpuste. Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo števila delavcev, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana v obdobju odpovedi tožnici na ravni celotne družbe tožene stranke. Sodišče prve stopnje bi ob pravilni uporabi materialnega prava moralo tožnici dopustiti dokazovanje njene trditve, da je šlo pri toženi stranki za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov in bi posledično tožena stranka morala uporabiti določbe od 98. do 103. člena ZDR-1 o kolektivnih odpustih. Ker je te dokaze zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča zavrnilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vročitev odpovedi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča ni popolno raziskalo dejanskega stanja v zvezi z vprašanjem vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici. Tožnica je navajala, da je bila v času vročanja te odpovedi v bolniškem staležu ter da priporočene pošte v mesecu avgustu ni mogla prevzemati zaradi bolezni in zaradi hospitalizacije. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da vročitev redne odpovedi tožnici ni bila upoštevna zaradi njene bolezni in hospitalizacije, pri čemer pa ni ugotavljalo, kdaj v avgustu 2014 je bila tožnica hospitalizirana, niti, na kakšen način ji je njeno zdravstveno stanje onemogočalo sprejem priporočenih poštnih pošiljk. Gre za odločilni dejstvi, ki bi ju sodišče prve stopnje moralo ugotavljati (tudi) z uporabo določbe 285. oziroma 286.a člena ZPP ter s postavljanjem ustreznih vprašanj tožnici, ko je bila zaslišana kot stranka, oziroma z izvedbo dokaza z zaslišanjem njene osebne zdravnice, ki ga je kot nepotrebnega zavrnilo. Ugotovitev, da je bila vročitev sporne odpovedi tožnici neupoštevna, je tako preuranjena. Ker je v zvezi z ugotavljanjem pravočasnosti vložitve tožbe sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločba toženca, s katero je bila tožnikovi materi (zdaj že pokojni) priznana pravica do vdovske pokojnine, je postala dokončna in pravnomočna, saj se zavarovanka oziroma nosilka pravice zoper njo ni pritožila. Pravice iz obveznega zavarovanja, kamor na podlagi 3. alinee točke a) prvega odstavka 4. člena ZPIZ-1 sodi
tudi pravica do vdovske pokojnine, so po 1. odstavku 5. člena ZPIZ-1 neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati. Zapadli denarni zneski, ki niso bili izplačani do smrti uživalca, se podedujejo. To pomeni, da je s smrtjo nosilke pravice (tožnikove matere) ugasnila pravica do uveljavljanja pravice do vdovske pokojnine in je v imenu pokojne ne more uveljavljati nihče. Tožnik zato v tem postopku ne more uveljavljati pravice do vdovske pokojnine, niti izplačila višjega zneska vdovske pokojnine.
delovna uspešnost - napitnina- plača – prispevki in davki
Ker se tudi od dela plače zaposlenih za delovno uspešnost plačujejo obvezne dajatve, davki in prispevki delavcev in prispevki delodajalcev, je potrebno tudi prihodke tožene stranke iz naslova napitnin obravnavati enako. To pomeni, da je tudi od prihodkov napitnin tožena stranka kot delodajalec zavezana k plačilu predpisanih dajatev od bruto prihodkov napitnin. Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da so sredstva za plače zaposlenih za delovno uspešnost iz 91. člena ZIS zgolj bruto plače, na katere mora delodajalec plačati prispevke, vendar iz drugih sredstev, ne pa iz prihodkov od napitnin. Zato tožnik ni upravičen do plačila razlike med dejansko izplačano plačo in med plačo, ki bi jo tožnik prejel, če bi mu bila v delu, ki se nanaša na plačilo delovne uspešnosti iz naslova napitnine, v vsakomesečnem bruto znesku napitnina obračunana brez znižanja za odstotni delež, ki ga predstavlja znesek prispevkov za socialno varnost v toženkino breme.
invalid III. kategorije invalidnosti - invalid I. kategorije invalidnosti - preostala delovna zmožnost
Pri tožniku je zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti, ker več ni zmožen za delo „pajkista“, ki ga je opravljal, temveč za dela na drugem, fizično lažjem delovnem mestu, ki ni terensko, v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno. Ker pri tožniku ni dokazano, da tožnik do konca predsodnega postopka ne bi bil več zmožen za organizirano pridobitno delo, oz. da pri njem ne bi bilo preostale delovne zmožnosti z določenimi omejitvami, tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
jemanje podkupnine - zloraba uradnega položaja ali pravic - premoženjska korist - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivosti odločbe
Način delitve premoženjske koristi ni zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 261. člena KZ, kršitev kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP tudi ni podana, če sodba o tem nima razlogov.
priznanje zavarovalne dobe za čas skrbi za otroka v prvem letu starosti - stalno prebivališče otroka - dokazovanje
Za priznanje zavarovalne dobe za čas skrbi za otroka v prvem letu starosti mora biti izpolnjen pogoj na strani starša, da je ta v obdobju uveljavljane dobe nezavarovan in da ima otrok v prvem letu starosti v Sloveniji stalno prebivališče (189. člen ZPIZ-1). Sodišče prve stopnje je glede presoje stalnega prebivališča pravilno štelo, da je potreben ustrezen listinski dokaz, bodisi z izpisom iz registra o prebivanju na območju Republike Slovenije, katerega vodi pristojni upravni organ, bodisi na podlagi potrdila tega organa. To pa pomeni, da dokazovanje stalnega prebivališča ni mogoče s potrdili drugih organov ali na podlagi drugih okoliščin, ki se na stalno prebivanje niti ne navezujejo. Ker tožničina hčerka v prvem letu starosti ni imela prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, niso izpolnjeni pogoji za priznanje zavarovalne dobe v prvem letu otrokove starosti.
Ker se mora tožnik s pomembnimi dejstvi v zvezi z njegovo premestitvijo seznaniti že pred vložitvijo tožbe, saj jih bo le tako tudi ustrezno prerekal oziroma jim nasprotoval in tako utemeljil svoj tožbeni zahtevek, izpodbijana odločba tožene stranke ne dosega standarda obrazloženosti pisne odločbe o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca. Izpodbijana odločba o napotitvi je zato nezakonita.
pregledovanje in prepisovanje spisov – vloga za pregled in prepis spisa – pravni interes – opravičena korist – trditveno breme – nedovoljene pritožbene novote – materialno procesno vodstvo
Pritožnik bi moral že v svoji vlogi obrazložiti, v čem se kaže njegova opravičena korist za pregled in prepis spisa. Pritožnik je v utemeljitvi svoje vloge navedel le, da naj bi imel „pravni interes“ po pridobitvi informacij, s čim tožnica utemeljuje svoj zahtevek zoper toženca (na podlagi istih historičnih dogodkov) in da je njegov „pravni interes“ izkazan s tem, da ista tožnica za škodo na podlagi iste kreditne pogodbe v drugem postopku bremeni njega. Navedeno ne zadošča. Trditev o postopku med tožnico in pritožnikom sama po sebi ne predstavlja obrazložitve opravičene koristi, saj gre zgolj za zatrjevanje dejstva, da teče določen postopek. Želena informacija (s čim tožnica utemeljuje svoj zahtevek zoper toženca) tudi ne izkazuje opravičene koristi, saj pritožnik v vlogi ni pojasnil, kako naj bi mu ta informacija pomagala oziroma pri uresničevanju katerih njegovih pravic ali koristi v postopku med tožnico in njim naj bi mu pomagala.
Materialno procesno vodstvo se nanaša na dolžno ravnanje sodišča v razmerju do strank in drugih oseb, udeleženih v pravdi, in nima nobene zveze z vlogo tretje osebe (pritožnika) za pregled in prepis spisa. V tem pogledu sodišče ni bilo dolžno pozivati pritožnika, da ustrezno dopolni vlogo.
funkcionalno zemljišče - obseg funkcionalnega zemljišča - dostopna pot - umik objekta od roba funkcionalnega zemljišča
Pri obeh „osnovnih“ površinah funkcionalnega zemljišča je izvedenec pojasnil, da predstavljata „še sprejemljivo velikost stavbne parcele“, kar pomeni, da gre za res minimalno površino. Upoštevano je primerno sorazmerje med površino stavbišča in funkcionalnim zemljiščem. Upoštevana je tudi (do še sprejemljive mere) sedanja namenska izraba okolice objektov in umeščenost objektov v prostor ter „logičnost oblikovanja ustreznih gradbenih parcel“.
Predlagatelj v pritožbi utemeljeno opozarja, da je procesne pomanjkljivosti po pravilih ZZK-1 mogoče odpraviti z ugovorom (primerjaj četrti odstavek 146. člena ZZK-1). Če je že prvostopenjsko sodišče štelo, da zaradi tega, ker listini, ki sta bili v obravnavani zadevi podlaga za vpis, nista spojeni na ustrezen način, bi predlagatelju moralo omogočiti, da to pomanjkljivost odpravi, saj v ugovornem postopku predlagatelj te možnosti ni imel, ker je bilo pred tem njegovemu predlogu za vpis v celoti ugodeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084301
OZ člen 190. ZOdvT tarifna številka 1200.
plačilo uporabnine za uporabo terase – ugodilna sodba na prepoved vznemirjanja lastninske pravice – obogatitveni zahtevek – prikrajšanje – stroški postopka – zastopanje več strank – povišanje nagrade – nagrada za postopek – nagrada za posel
V konkretnem primeru je tožnica z ugodilno sodbo na prepoved vznemirjanja lastninske pravice že dosegla sodno varstvo, katere cilj je bil tožnici omogočiti nemoteno izvrševanje njene lastninske pravice na terasi.
Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da je po ustaljeni sodni praksi predpostavka obogatitvenega zahtevka prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena.
Po tar. št. 1200 se nagrada za postopek ali posel za vsako dodatno odvetnikovo stranko poveča za količnik 0,3. Povišanje nagrade ni predvideno na splošno, ampak se iz tega razloga poviša le nagrada za postopek in nagrada za posel. Toženci do povišanja nagrade za narok in za materialne stroške niso upravičeni.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006428
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2. ZIZ člen 238f.
osebni stiki med starši in otroki - onemogočanje osebnih stikov - izvršitev odločbe o osebnih stikih - pravica do izjave - poročilo skrbstvenega organa kot dokaz - seznanitev stranke z dokazom na naroku
Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora otroka psihično pripraviti, da bo sposoben vzpostaviti stik z drugim od staršev, kar ne pomeni le govorjenja, ampak tudi vsestransko vedenje, ki ne bo nasprotovalo siceršnjemu drugačnemu verbalnemu prizadevanju za vzpostavitev stika.
Ravnanje matere, ki devetletnemu sinu ob predvidenem stiku ne prigovarja in ga ne vzpodbuja, ampak mu v celoti prepusti, da se, ko oče pride ponj, popolnoma sam odloči, ali bo šel z njim ali ne, pomeni opustitev obveznosti omogočanja stikov.
OZ člen 133, 133/3. ZUreP-1 člen 110. ZNP člen 97. ZPP člen 249.
odškodnina – ustanovitev služnosti v javno korist – pravdni postopek – nepravdni postopek – plinovod – grozeča nevarnost v zvezi s plinovodom kot nevarnim objektom – izgradnja plinovoda – dokazovanje z izvedencem – izvedensko mnenje – pravica do nagrade – pravica do povračila materialnih stroškov
Po 97. členu ZNP je nepravdno sodišče pristojno za odločanje o odškodnini le, kadar tako določa zakon. V primeru ustanovitve služnosti v javno korist lastniku po osmem odstavku 110. člena ZUreP-1 pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček; o tem odloča sodišče na predlog prizadetega lastnika. Predlagatelj torej lahko v nepravdnem postopku uveljavlja samo odškodnino za pravkar navedeno škodo, za vso preostalo škodo pa v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je postopek glede škode, nastale zaradi grozeče nevarnosti v zvezi s plinovodom kot nevarnim objektom, ustavilo in obravnavanje te škode prepustilo pristojnemu pravdnemu sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0082128
ZVEtL člen 16, 16/8.
naknadno najdeno premoženje izbrisane družbe – razdelitev premoženja – udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine – prenehanje udeleženca postopka – postavitev skrbnika za poseben primer – ugotovitev pravnih naslednikov – neznani lastnik nepremičnine – neizkazan naslednik družbe
V postopku ni izkazano, da ima premoženje znanega lastnika. V zemljiško knjigo je še vedno vpisan (star) lastnik nepremičnine, ki je bila v lasti stečajnega dolžnika. Ker ni izkazano, kdo je glede obravnavane nepremičnine naslednik družbe, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je nasprotnemu udeležencu postavilo skrbnika. Funkcija skrbnika bo prenehala, ko bodo pravni nasledniki nasprotnega udeleženca, ki je v likvidaciji, prevzeli postopek oziroma s pravnomočno končanim postopkom.
Določba 1. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je povsem jasna, nesporna, razumljiva ter določna in je kako drugače, širše ali ožje kot se glasi, ni mogoče uporabljati. Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Z izločitveno pravico se izpodbija domneva, da so stvari v dolžnikovi posesti tudi v njegovi lasti in s tem na razpolago za poplačilo v generalni izvršbi. Če izločitveni zahtevek temelji na lastninski pravici tožeče stranke, je lastninska pravica samo pravna podlaga za njegovo uveljavljanje. Izločitveni zahtevek zoper stečajnega dolžnika pa je lahko uspešen le, če so stvari, katerih izločitev je zahtevana, pri stečajnem dolžniku, oziroma če ima stečajni dolžnik te stvari tudi v posesti. Zato mora upnik v pravdi dokazati tako svojo lastninsko pravico kot tudi dejstvo, da stečajni dolžnik ima sporne stvari.
ZIZ člen 38, 38/6, 40, 40/8, 287, 291, 291/3, 293. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 30. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 16.
izvršilni stroški – razrešitev izvršitelja – določitev drugega izvršitelja kot prevzemnika – predlog upnika za določitev drugega izvršitelja – stroški izvršitelja – plačilo v stalnem znesku – seznanitev s spisom in vpisom v evidenco – obračun stroškov
Višje sodišče upniku sicer priznava pravico do predlaganja novega izvršitelja, ne glede na odločbo predsednika zbornice izvršiteljev, nima pa predlagalne dolžnosti, kot jo ima ob vložitvi predloga za izvršbo (osmi odstavek 40. člena ZIZ), ima pa predsednik zbornice izvršiteljev obveznost določiti drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike poslov razrešenega izvršitelja, ki ga je v izvršilnem postopku izbral in predlagal upnik.
Opravilo izvršitelja, ki je v seznanitvi s spisom in vpisom v evidenco, je prvo njegovo dejanje po prevzemu spisa in mu zanj pripada plačilo v vrednosti 50 točk po prvi alineji tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Na pravico izvršitelja do plačila ne more vplivati dejstvo, da je strankam v postopku ta strošek nastal že ob prvem dejanju razrešenega izvršitelja, saj tudi novi izvršitelj to delo, ki ga nalagata ZIZ in Pravilnik, opravi.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi neupravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti – enotna oblika škode – pravična denarna odškodnina – subjektivno merilo – objektivno merilo – odškodnina za premoženjsko škodo iz naslova izgubljenega zaslužka
Tako kot pri drugih oblikah nepremoženjske škode, mora sodišče tudi pri dosoji odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode glede na okoliščine konkretnega primera zapolniti pravni standard pravične denarne odškodnine. Dolžno je pretehtati vse okoliščine, ki so vplivale na oškodovanca (subjektivno merilo), in upoštevati tudi sodno prakso o odmeri odškodnin v podobnih primerih (objektivno merilo). S takim ravnanjem sodišče poskrbi, da odškodnina v posameznih primerih ne izstopa v primerjavi z odškodninami v primerljivih primerih. Tako je zagotovljeno enako pravno varstvo vsakega oškodovanca (22. člen Ustave RS) in dosežen namen odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki pomeni denarno zadoščenje za pretrpljeno škodo, katere pa sicer ni mogoče odpraviti (179. člen OZ).