postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - center za socialno delo kot skrbnik - naloge skrbnika - namen skrbništva - zaščita interesov stranke - navzkrižje interesov - družinski član - sorodstveno razmerje
Tudi po presoji pritožbenega sodišča vse navedeno pomeni, da pritožnik ne izpolnjuje pogojev za skrbnika iz 241. člena DZ, saj poleg tega, da ne razume namena skrbništva, ki je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (tretji odstavek 239. člena DZ), obstaja navzkrižje njegovih interesov in interesov nasprotne udeleženke (3. alineja 241. člena DZ).
postopek osebnega stečaja - sprememba predračuna stroškov
Pri določitvi predračuna stroškov ni mogoče predvideti, ali bodo potrebni drugi sodni postopki ter natančna ocena teh stroškov. Predračun stroškov stečajnega postopka predstavlja le oceno stečajnega upravitelja, koliko stečajne mase bo porabljeno za stroške stečajnega postopka. Zato je za presojo spremembe predračuna stroškov odločilnega pomena, ali obseg stroškov, ki so že vključeni v predračun, zadošča za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku.
prosto urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena zaveza - načelo pacta sunt servanda - izpolnitev pogodbene obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - pogodbena podlaga - kavza pogodbe - nagib za sklenitev pogodbe
Pogodba, ki sta jo stranki prostovoljno in sporazumno sklenili, ni predvidevala morebitnega minimalnega (fiksnega) obsega naročil tožene stranke. Z zmanjšanjem števila vozil tožeče stranke, ki jih potrebuje za odvoz odpadkov, je tožena stranka ravnala v okviru dogovorjenih pogodbenih upravičenj, pri čemer sploh ni pomembno, ali je do zmanjšanja prišlo iz razlogov povezanih z izbruhom epidemije Covid-19, ali v posledici (druge) poslovne odločitve tožene stranke.
Glede na jasno urejeno odpovedno upravičenje v sami Pogodbi ni mogoče sklepati, da je bil splošni namen dolgoročnega sodelovanja strank del pogodbene podlage (39. člen OZ), ki bi takšno pogodbeno upravičenje omejeval. V tem delu je lahko šlo zgolj za nagibe za sklenitev sodelovanja pogodbenih strank, pri čemer pa slednji na veljavnost in vsebino sklenjene Pogodbe ne morejo imeti vpliva (prvi odstavek 40. člena OZ).
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izkaz pravice na predmetu izvršbe - sredstvo in predmet izvršbe - izvršba na internetno domeno - obligacijske pravice - izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice - (ne)vezanost na predlog stranke - smiselna uporaba predpisov - rubež in prenos terjatve
Spletna domena sama po sebi ne more biti predmet izvršbe, ampak je predmet izvršbe lahko celota obligacijskih pravic, ki za nosilca domene izhajajo iz pogodbenega razmerja v zvezi z registracijo konkretne domene.
povrnitev škode - prestajanje zaporne kazni - poškodba pri delu - udeležba v postopku - pravica do izjave v postopku - udeležba na naroku - pravica strank do udeležbe na naroku - spremljanje pravosodnih policistov na narok - nemožnost udeležbe na naroku - postavljanje vprašanj priči - zastopanje po pooblaščencu - zastopanje stranke na naroku - odmera stroškov - stroški postopka - stroški priče - kritje stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči
Pritožniku ni bilo onemogočeno obravnavanje pred sodiščem. Ker je postopek po tem naroku zaradi postavitve izvedenca medicinske stroke, ki je bil tudi zaslišan, trajal še skoraj leto in pol, je imel tožnik dovolj časa, da se je seznanil z vsebino izpovedbe priče in bi lahko oziroma bi moral konkretno navesti, kaj bi bilo treba pričo še vprašati ali ji predočiti.
postopek osebnega stečaja - predujem za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja - vračilo predujma
Predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka je enak vsoti zneskov najnižjega nadomestila upravitelja, pavšalnega nadomestila za objave in pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom (prvi in sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP). Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, se sredstva za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka založijo iz proračuna sodišča. V kolikor nato vrednost unovčene stečajne mase presega znesek založenega predujma, sodišče odloči, da se plačila vrnejo v dobro proračuna sodišča.
Pritožbeno sodišče se načeloma strinja, da je v korist mladoletne A. A., da obiskuje vrtec v kraju svojega prebivališča, vendar pa je potrebno pri tem ugotavljati paleto vseh konkretnih okoliščin, nenazadnje tudi okoliščino, ali sprememba kraja vrtca poseže v sklenjeno sodno poravnavo glede izvajanja stikov mladoletne A. A. z očetom. Vendar v tej fazi postopka sodišče še ne odloča o predlogu za prepis otroka v drug vrtec, temveč odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, kjer sodišče ugotavlja le, ali je deklica zaradi nastale situacije tako ogrožena, da ni mogoče čakati na pravnomočen zaključek postopka.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/5, 104, 104/8, 353, 399, 399/3, 401, 402, 402/1, 402/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 2, 7, 7/4.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - stroški stečajnega postopka - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - nagrada stečajnega upravitelja - izplačilo nagrade
Stečajni upravitelj mora na podlagi podatkov, ki so mu dostopni, preveriti, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP (prvi odstavek 402. člena ZFPPIPP) in opravljati nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena ZFPPIPP (drugi odstavek 402. člena ZFPPIPP). V kakšni zvezi je z opravljanjem tovrstnih nalog pritožbeni očitek, da je iz stečajnega spisa razvidno, da je stečajna upraviteljica delo slabo opravljala, pritožnica ne pojasni.
Nagrada se izplača kot strošek postopka v breme stečajne mase po pravnomočnosti sklepa o odmeri (osmi odstavek 104. člena in 353. člen ZFPPIPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00074882
KZ-1 člen 49, 49/2, 58, 58/5, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - izbira kazenske sankcije - pogojna obsodba - izrek pogojne obsodbe - splošna pravila za odmero kazni - načelo individualizacije kazenskih sankcij - pogoji za izrek pogojne obsodbe - kaznovalni predlog državnega tožilca - vezanost sodišča na kaznovalni predlog - kršitev kazenskega zakona - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
Sodišče sme skladno s petim odstavkom 58. člena KZ-1 izreči pogojno obsodbo tudi za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj petih let, določiti kazen zapora do petih let, preizkusno dobo pa do desetih let, če storilec, ki po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu in pod nadaljnjim pogojem, če je v tem aktu za tak primer predlagan izrek pogojne obsodbe, oziroma jo storilec prizna v sporazumu z državnim tožilcem (tako imenovana izjemna pogojna obsodba). Ta pogoj ni izpolnjen, če tožilstvo v obtožnici takšne sankcije ni predlagalo, na predobravnavnem naroku dne pa je za primer priznanja krivde predlagalo izrek zaporne kazni dveh let, denarno kazen 130 dnevnih zneskov po 75,00 EUR in izgon tujca iz države za čas treh let. Upoštevaje kaznovalni okvir iz tretjega in šestega odstavka 308. člena KZ-1 ter predvsem odsotnost kaznovalnega predloga tožilstva, kot ga predvideva peti odstavek 58. člena KZ-1, je bil izrek takšne pogojne obsodbe v konkretnem primeru nezakonit. Glede na jasno zakonsko besedilo kakršna koli "smiselna uporaba" določb petega odstavka 58. člena KZ-1 ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje je zato z odločbo o pogojni obsodbi prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (5. točka 372. člena ZKP).
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost - nujnost in sorazmernost ukrepa
Obdolženec naj bi posedoval sorazmerno veliko količino konoplje, tudi glede na lastne navedbe o uživanju slednje. Ravno tako je bila obdolžencu zasežena oprema za hidroponsko gojenje, tehtnica, v preteklosti pa je že bil obsojen za istovrstno kaznivo dejanje. Obdolženec je brez zaposlitve in brez lastnih sredstev za preživljanje. Na podlagi vsega nevedenega je sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da obstaja utemeljen sum, da naj bi obdolženec izvršul očitano kaznivo dejanje.
začasna odredba - spor iz družinskih razmerij - prešolanje brez soglasja staršev - nadomestitev soglasja starša - ogroženost otroka - največja korist otroka - zakonita obveznost preživljanja - preživljanje mladoletnega otroka - porazdelitev preživninskega bremena - dejansko bivališče - socialno stanje - prosti preudarek - standard verjetnosti - nedovoljene pritožbene novote
Oba od staršev sta dolžna po svojih najboljših močeh poskrbeti za materialno blaginjo otrok, pred ostalimi finančnimi obveznostmi. V luči navedenega je sodišče prve stopnje pri porazdelitvi preživninskega bremena pravilno upoštevalo tudi potencialne pridobitne zmožnosti predlagateljice.
vzpostavitev etažne lastnine - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - omejeni pritožbeni razlogi - stavba z več posameznimi deli
Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga, ki jo je pripravil sodni izvedenec oziroma namesto njega oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (drugi odstavek 13. člena ZVEtL-1), primerna, o tem izda sklep in zagotovi izvedbo evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb (šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1). Predmet pritožbe zoper tak sklep je lahko zgolj okoliščina, ali je strokovna podlaga, ki jo je v tem postopku izdelal sodni izvedenec primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa oziroma da je strokovna podlaga v nasprotju z določili ZKN, Pravilnika in s standardi ter pravili geodetske stroke.
ZPP člen 78, 343, 343/4, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 245, 383, 386.
osebni stečaj pravdne stranke - procesna sposobnost stranke - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - pravica stranke do vložitve pritožbe - nedovoljena pritožba
Z začetkom postopka osebnega stečaja tožnica ne more več samostojno opravljati procesnih dejanj, saj jo zastopa stečajni upravitelj kot njen zakoniti zastopnik, glede na to, da spada vtoževana terjatev v stečajno maso tožnice. Zato lahko vsa pravdna dejanja v imenu tožnice opravlja le upravitelj, ki po samem zakonu pridobi vsa pooblastila za zastopanje tožnice v tej pravdi.
Tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep bi že ob njeni vložitvi moral odobriti stečajni upravitelj, ki je dolžan skrbeti za pravice in interese tožnice kot pravdno nesposobne stranke. Sodišče ni bilo dolžno seznanjati upravitelja z opravljenim procesnim dejanjem tožnice ter ga pozivati, da sporoči, ali ga odobrava.
ZST-1 člen 11, 12, 12a, 12a/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 23, 23/4, 27, 27/1. ZUPJS člen 12, 12/2, 12/2-3, 17, 18. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
samostojni podjetnik - premoženjsko stanje - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodek, ki se upošteva - občasni neperiodični dohodki - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Dejstvo, da sta tožnika samostojna podjetnika z normiranimi odhodki pomeni, da se jima odhodki v pavšalni, normirani višini 80 % od prihodkov upoštevajo v okviru poenostavljenega ugotavljanja davčne osnove. Tak režim ugotavljanja davčne osnove pa ne pomeni, da sta tudi dejansko imela odhodke iz naslova dejavnosti v priznani normirani višini, kot zmotno meni pritožba, oziroma da jima je tudi dejansko ostal le znesek, znižan za normirane odhodke. Ravno dejansko nastali odhodki v zvezi s poslovanjem pa so pravno odločilni za presojo premoženjskega in finančnega stanja v postopku odločanja o obveznosti plačila sodnih taks.
Tako četrti odstavek 23. člena ZSVarPre kot 3. točka drugega odstavka 12. člena ZUPJS odškodnino izrecno določata kot občasen, neperiodični dohodek, ki se upošteva pri izračunu lastnega dohodka in s tem pri ugotavljanju materialnega položaja.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba
Predložena dokazna listina pa ni bila relevantna za odločanje o opravičljivosti zamude. Šlo je namreč za odpustno pismo starejšega datuma. Poleg tega je tožena stranka vedela, da zoper njo teče postopek, zato bi si morala organizirati prejem poštnih pošiljk tako, da bi bila z njimi pravočasno seznanjena.
ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2.. ZST-1 člen 14a, 14a/3, 34.
prepozen ugovor zoper plačilni nalog - štetje rokov
Sodišče prve stopnje je napačno štelo rok. Pri štetju ni upoštevalo četrtega odstavka 111. člena ZPP, ki določa, da se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika, v kolikor je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan.
OZ člen 179. ZPP člen 8, 243, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12, 339/2-14.
padec s stola - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske škode - vmesna sodba - pravnomočnost vmesne sodbe - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - obseg škode - posledice škodnega dogodka - teorija jajčne lupine (egg shell rule) - predhodne degenerativne spremembe - načelo proste presoje dokazov - izvedenec medicinske stroke - višina denarne odškodnine - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Tožnik ni uspel dokazati vzročne zveze med škodnim dogodkom in celotno škodo s potrebno več kot 50 % verjetnostjo. Glede na izvedeniško mnenje, ki mu je sodišče utemeljeno sledilo, bi tožnik enako škodo utrpel tudi ob siceršnjem naravnem poteku bolezni. V primeru predhodnih bolezenskih ali degenerativnih stanj je treba rešiti vprašanje, ali je verjetno, da bi konkretne težave oškodovanec trpel tudi, če škodnega dogodka ne bi bilo. Zgolj dejstvo, da je bila bolezen diagnosticirana neposredno po škodnem dogodku in da je posledično tožnik takrat pričel z zdravljenjem, še ne pomeni, da so nevšečnosti, ki jih je imel zaradi zdravljenja, posledica škodnega dogodka. Ne gre namreč za težave, ki se ob odsotnosti škodnega dogodka sploh ne bi pojavile.
kaznivo dejanje poskus uboja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožnice v novem sojenju - prepoved reformacije in peius - sestavni deli odločbe - konkretizacija pritožbenih očitkov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - olajševalne in obteževalne okoliščine - odmera kazenske sankcije - priznanje krivde - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov - premoženjskopravni zahtevek
Nasprotno trditvi obdolženčevega zagovornika je obtožbo dopustno spremeniti tudi v ponovljenem sojenju, ki poteka po pritožbi obrambe, torej ko je pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, pri čemer pa ne sme preseči okvira prejšnje obtožbe v škodo obdolženca oziroma jo zanj spremeniti na slabše.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v danem primeru za dopustno modifikacijo v opisu kaznivega dejanja, ki pomeni prilagoditev na spremenjena dejstva in okoliščine, kot so bila ugotovljena v okviru dokaznega postopka na glavni obravnavi. Poleg tega je pritožbeno izpodbijana modifikacija obtožbe obdolženemu dejansko v korist, inkriminirani očitki zoper obdolženega so se namreč od prvega sojenja omilili.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. SPZ člen 28, 43. URS člen 23.
pravica do izjave - celovita dokazna ocena - obstoj pogodbe - priposestvovanje - menjalna pogodba - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja
Tožnik ni dokazal svojih trditev o menjalni pogodbi, sklenjeni in realizirani v letu 1984 tako, da je na podlagi menjalne pogodbe sam prevzel v posest sporna dela nepremičnin tožencev in v nadaljevanju v vse do leta 2019 oziroma 2020 to tudi nemoteno izvrševal. Pravilen je zato materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti tožnikovih trditev in zahtevka, da je glede na določila 28. in 43. člena SPZ na spornih dellih nepremičnin tožencev pridobil lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - uživalec prepovedanih drog - paranoidna shizofrenija - izvedenec psihiatrične stroke
Sodišče je na podlagi zaslišanja izvedenca argumentirano obrazložilo, da z drugimi oblikami pomoči ni mogoče doseči odprave vzrokov, zaradi katerih pridržana oseba ogroža svoje zdravje in zdravje in življenje drugih, saj je do zdravljenja povsem nekritična in v njem ne želi sodelovati. V trenutnem stanju duševne motnje zato druge oblike zdravljenja niso ustrezne.