OZ člen 382, 382/2, 547, 547/2, 569, 569/1. ZPP člen 8.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - rok za vrnitev posojila - pogodbene obresti - dokazna ocena - pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - nepotreben dokaz
Sodišče je dolžno (po tehtanju predlaganih dokazov) izvajati zgolj dokaze o dejstvih, ki so v sporu pravno relevantna. To so tista dejstva, na katera je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Če je dokazni predlog pavšalen ali nesubstanciran oziroma če sodišče oceni, da izvedba dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati, dokaza ni dolžno izvesti.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - center za socialno delo kot skrbnik - naloge skrbnika - namen skrbništva - zaščita interesov stranke - navzkrižje interesov - družinski član - sorodstveno razmerje
Tudi po presoji pritožbenega sodišča vse navedeno pomeni, da pritožnik ne izpolnjuje pogojev za skrbnika iz 241. člena DZ, saj poleg tega, da ne razume namena skrbništva, ki je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (tretji odstavek 239. člena DZ), obstaja navzkrižje njegovih interesov in interesov nasprotne udeleženke (3. alineja 241. člena DZ).
stroški postopka - stroški kazenskega postopka - nagrada in stroški sodnega tolmača - pritožba zoper sklep o stroških - pristojnost zunajobravnavnega senata
Pristojnost zunajobravnavnega senata je utemeljena tako na jezikovni razlagi, iz katere nedvomno izhaja, da se tretji odstavek 93. člena ZKP ne nanaša zgolj na drugi odstavek tega člena, to stališče pa dodatno podpirata tudi sistemska in logična razlaga. Med nabor sklepov, na katere se nanaša tretji odstavek 93. člena ZKP, sodi prav tako sklep, izdan na podlagi tretjega odstavka 92. člena ZKP, saj gre tudi v tem primeru za odločanje zgolj o višini stroškov. V tem se sklepa iz tretjega odstavka 92. člena ZKP in drugega odstavka 93. člena ZKP razlikujeta od sklepov iz četrtega odstavka 95. člena ZKP in drugega odstavka 94. člena ZKP. V slednjih mora sodišče presoditi predvsem temelj za oprostitev stroškov oziroma za naložitev krivdnih stroškov. Takšnega stališča tudi ne omaje dejstvo, da se tretji odstavek 92. člena ZKP ne sklicuje na tretji odstavek 93. člena ZKP, saj prvo-navedena določba načina odločanja o končnem plačilu teh stroškov niti ne ureja. Kljub temu je na podlagi jezikovne, sistemske in logične razlage ter tudi predmeta presoje tako v sklepih iz tretjega odstavka 92. člena ZKP kot tudi iz drugega odstavka 93. člena ZKP, nedvomno mogoče zaključiti, da se tretji odstavek 93. člena ZKP nanaša na obe navedeni vrsti sklepov.
V obravnavani zadevi je sodni tolmač vložil stroškovnik na podlagi tretjega odstavka v zvezi s 1. točko drugega odstavka 92. člena ZKP. Skladno s tem gre nedvomno za pritožbo zoper poseben sklep o višini stroškov, ki ni zajet v odločbi o glavni stvari, zato je za odločanje o pritožbi zoper tak sklep pristojen zunajobravnavni senat po tretjem odstavku 93. člena ZKP.
ZPIZ-1 člen 271, 271/1, 271/2, 271/3, 274. ZVZD člen 9, 25. ZPP člen 8, 14.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - vzročna zveza - vzročnost za škodni dogodek - odškodninska odgovornost povzročitelja - deljena odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - nevarna dejavnost - delovni stroj kot nevarna stvar - odškodninski zahtevek zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje slovenije proti odgovorni osebi - I. kategorija invalidnosti - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - obseg vezanosti
Pritožnica zanemarja osnovni vzrok za nezgodo, to je ravnanje prvega toženca, ki je bil ob škodnem dogodku delavec druge toženke. Ravnanja oziroma opustitve zavarovanca ter njegovega delodajalca se lahko odrazijo v njunem soprispevku k škodi, ne moreta pa biti skoraj izključno odgovorna za nastalo škodo. Takšna porazdelitev odgovornosti, kot jo želi tožena stranka, bi nasprotovala pravnomočni obsodilni kazenski sodbi.
Pritožbeno sodišče se načeloma strinja, da je v korist mladoletne A. A., da obiskuje vrtec v kraju svojega prebivališča, vendar pa je potrebno pri tem ugotavljati paleto vseh konkretnih okoliščin, nenazadnje tudi okoliščino, ali sprememba kraja vrtca poseže v sklenjeno sodno poravnavo glede izvajanja stikov mladoletne A. A. z očetom. Vendar v tej fazi postopka sodišče še ne odloča o predlogu za prepis otroka v drug vrtec, temveč odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, kjer sodišče ugotavlja le, ali je deklica zaradi nastale situacije tako ogrožena, da ni mogoče čakati na pravnomočen zaključek postopka.
povrnitev škode - prestajanje zaporne kazni - poškodba pri delu - udeležba v postopku - pravica do izjave v postopku - udeležba na naroku - pravica strank do udeležbe na naroku - spremljanje pravosodnih policistov na narok - nemožnost udeležbe na naroku - postavljanje vprašanj priči - zastopanje po pooblaščencu - zastopanje stranke na naroku - odmera stroškov - stroški postopka - stroški priče - kritje stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči
Pritožniku ni bilo onemogočeno obravnavanje pred sodiščem. Ker je postopek po tem naroku zaradi postavitve izvedenca medicinske stroke, ki je bil tudi zaslišan, trajal še skoraj leto in pol, je imel tožnik dovolj časa, da se je seznanil z vsebino izpovedbe priče in bi lahko oziroma bi moral konkretno navesti, kaj bi bilo treba pričo še vprašati ali ji predočiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00074882
KZ-1 člen 49, 49/2, 58, 58/5, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - izbira kazenske sankcije - pogojna obsodba - izrek pogojne obsodbe - splošna pravila za odmero kazni - načelo individualizacije kazenskih sankcij - pogoji za izrek pogojne obsodbe - kaznovalni predlog državnega tožilca - vezanost sodišča na kaznovalni predlog - kršitev kazenskega zakona - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
Sodišče sme skladno s petim odstavkom 58. člena KZ-1 izreči pogojno obsodbo tudi za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj petih let, določiti kazen zapora do petih let, preizkusno dobo pa do desetih let, če storilec, ki po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu in pod nadaljnjim pogojem, če je v tem aktu za tak primer predlagan izrek pogojne obsodbe, oziroma jo storilec prizna v sporazumu z državnim tožilcem (tako imenovana izjemna pogojna obsodba). Ta pogoj ni izpolnjen, če tožilstvo v obtožnici takšne sankcije ni predlagalo, na predobravnavnem naroku dne pa je za primer priznanja krivde predlagalo izrek zaporne kazni dveh let, denarno kazen 130 dnevnih zneskov po 75,00 EUR in izgon tujca iz države za čas treh let. Upoštevaje kaznovalni okvir iz tretjega in šestega odstavka 308. člena KZ-1 ter predvsem odsotnost kaznovalnega predloga tožilstva, kot ga predvideva peti odstavek 58. člena KZ-1, je bil izrek takšne pogojne obsodbe v konkretnem primeru nezakonit. Glede na jasno zakonsko besedilo kakršna koli "smiselna uporaba" določb petega odstavka 58. člena KZ-1 ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje je zato z odločbo o pogojni obsodbi prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (5. točka 372. člena ZKP).
vsebina obveznosti - denarna terjatev - dogovor o načinu izpolnitve - kompenzacija - predmet izpolnitve - prepoved zlorabe pravic
Zmotno je pritožbeno stališče, da tožeča stranka zaradi dogovorjenega plačila s kompenzacijo ne more zahtevati plačila v denarju, še manj pa to pomeni, da je zapadlost toženkine obveznosti odložena za nedoločen čas. Ne glede na dogovor o kompenzaciji to ne pomeni, da nasprotna stranka svoje obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled, če se terjatve niso kompenzirale. Dogovor o plačilu s kompenzacijo je le dogovor o načinu izpolnitve denarne terjatve (brez denarnega toka), ki ni iztožljiv, zatrjevani neuspeh njene izvedbe pa sodi v sfero tožene stranke. Edini učinek neizvršene kompenzacije je v tem, da denarna obveznost tožene stranke ni prenehala.
hipoteka - izbris hipoteke - listina, ki je podlaga za izbris - izbrisno dovoljenje - vpis hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi - pravnomočno zaključen izvršilni postopek
Glede na navedeno bi morala predlagateljica v obravnavanem primeru poleg izbrisne pobotnice zaradi načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka z ustreznimi listinami izkazati, da ne v izvršilnem ne v stečajnem postopku ne more doseči s strani sodišča izdaje listine, na podlagi katere bi prišlo do izbrisa hipoteke in s tem tudi izbrisa zaznambe izvršbe, ker sta oba postopka pravnomočno zaključena.
URS člen 23. ZFPPIPP člen 14, 55. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-2, 71, 71/5, 272, 272-2, 272-3.
predlog za zavarovanje nedenarne terjatve - zavrnitev predloga - nedopustno sredstvo zavarovanja - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - nasprotna izvršba
Tožnik kot vrsto začasne odredbe predlaga prepoved tožencu opraviti izvršilna dejanja na podlagi pridobljenega izvršilnega naslova.
Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je prepoved vložitve predloga za izvršbo in posledično prepoved opravljanja izvršilnih dejanj neprimerno sredstvo za zavarovanje tožničine terjatve na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
postopek osebnega stečaja - predujem za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja - vračilo predujma
Predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka je enak vsoti zneskov najnižjega nadomestila upravitelja, pavšalnega nadomestila za objave in pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom (prvi in sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP). Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, se sredstva za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka založijo iz proračuna sodišča. V kolikor nato vrednost unovčene stečajne mase presega znesek založenega predujma, sodišče odloči, da se plačila vrnejo v dobro proračuna sodišča.
Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5, 7, 10, 11. ZMZPP člen 68. Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 3, 6. ZPP člen 18, 18/3, 29.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - razveza zakonske zveze - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (dodelitev otrok) - ukrepi za varstvo koristi otroka - predlog za izdajo začasne odredbe - sprememba bivališča - običajno prebivališče - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Ker je nasprotna udeleženka državljanka Republike Hrvaške je na podlagi 6. člena Uredbe Bruselj IIb izključena možnost uporabe pravila o subsidiarni pristojnosti in določanja pristojnosti v skladu s slovensko nacionalno zakonodajo (ZMZPP).
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost - nujnost in sorazmernost ukrepa
Obdolženec naj bi posedoval sorazmerno veliko količino konoplje, tudi glede na lastne navedbe o uživanju slednje. Ravno tako je bila obdolžencu zasežena oprema za hidroponsko gojenje, tehtnica, v preteklosti pa je že bil obsojen za istovrstno kaznivo dejanje. Obdolženec je brez zaposlitve in brez lastnih sredstev za preživljanje. Na podlagi vsega nevedenega je sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da obstaja utemeljen sum, da naj bi obdolženec izvršul očitano kaznivo dejanje.
začasna odredba - spor iz družinskih razmerij - prešolanje brez soglasja staršev - nadomestitev soglasja starša - ogroženost otroka - največja korist otroka - zakonita obveznost preživljanja - preživljanje mladoletnega otroka - porazdelitev preživninskega bremena - dejansko bivališče - socialno stanje - prosti preudarek - standard verjetnosti - nedovoljene pritožbene novote
Oba od staršev sta dolžna po svojih najboljših močeh poskrbeti za materialno blaginjo otrok, pred ostalimi finančnimi obveznostmi. V luči navedenega je sodišče prve stopnje pri porazdelitvi preživninskega bremena pravilno upoštevalo tudi potencialne pridobitne zmožnosti predlagateljice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00086288
URS člen 35. KOP člen 8. ZPP člen 262, 286b, 408.
varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - največja korist otroka - izpodbijanje očetovstva - tožba za izpodbijanje očetovstva - postavitev skrbnika za posebni primer mladoletnikom - kolizijski skrbnik mladoletnika - dokaz z analizo DNK - neizvedba dokaza - načelo oficialnosti v očetovski pravdi - sodni izvedenec - izjava o priznanju očetovstva
Tožba otroka na izpodbijanje očetovstva je otrokova pravica, ne pa pravno sredstvo otrokovega očeta za razbremenitev očetovstva. V okoliščinah, kot so konkretne, je tudi po presoji pritožbenega sodišča treba dati prednost izraženi izjavi otroka po ohranitvi nespremenljivosti družinskih razmerij pred pravico prvega toženca do seznanitve o njegovem biološkem očetovstvu.
ZPP člen 78, 343, 343/4, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 245, 383, 386.
osebni stečaj pravdne stranke - procesna sposobnost stranke - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - pravica stranke do vložitve pritožbe - nedovoljena pritožba
Z začetkom postopka osebnega stečaja tožnica ne more več samostojno opravljati procesnih dejanj, saj jo zastopa stečajni upravitelj kot njen zakoniti zastopnik, glede na to, da spada vtoževana terjatev v stečajno maso tožnice. Zato lahko vsa pravdna dejanja v imenu tožnice opravlja le upravitelj, ki po samem zakonu pridobi vsa pooblastila za zastopanje tožnice v tej pravdi.
Tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep bi že ob njeni vložitvi moral odobriti stečajni upravitelj, ki je dolžan skrbeti za pravice in interese tožnice kot pravdno nesposobne stranke. Sodišče ni bilo dolžno seznanjati upravitelja z opravljenim procesnim dejanjem tožnice ter ga pozivati, da sporoči, ali ga odobrava.
odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - potrebni stroški za izvršbo - stroški izvršitelja
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnici v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ priznalo nadaljnje izvršilne stroške in jih naložilo v plačilo dolžniku, ker je ugotovilo, da so bili ti stroški potrebni za izvršbo. Za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje pa pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik ugovarja obstoju terjatve in navaja, da se je z upnikom dogovoril o poravnavi, niso pravno nerelevantne. Predmet pritožbenega preizkusa je namreč sklep sodišča prve stopnje o nadaljnjih izvršilnih stroških. Tega pa dolžnik konkretizirano niti ne izpodbija.
ZST-1 člen 11, 12, 12a, 12a/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 23, 23/4, 27, 27/1. ZUPJS člen 12, 12/2, 12/2-3, 17, 18. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
samostojni podjetnik - premoženjsko stanje - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodek, ki se upošteva - občasni neperiodični dohodki - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Dejstvo, da sta tožnika samostojna podjetnika z normiranimi odhodki pomeni, da se jima odhodki v pavšalni, normirani višini 80 % od prihodkov upoštevajo v okviru poenostavljenega ugotavljanja davčne osnove. Tak režim ugotavljanja davčne osnove pa ne pomeni, da sta tudi dejansko imela odhodke iz naslova dejavnosti v priznani normirani višini, kot zmotno meni pritožba, oziroma da jima je tudi dejansko ostal le znesek, znižan za normirane odhodke. Ravno dejansko nastali odhodki v zvezi s poslovanjem pa so pravno odločilni za presojo premoženjskega in finančnega stanja v postopku odločanja o obveznosti plačila sodnih taks.
Tako četrti odstavek 23. člena ZSVarPre kot 3. točka drugega odstavka 12. člena ZUPJS odškodnino izrecno določata kot občasen, neperiodični dohodek, ki se upošteva pri izračunu lastnega dohodka in s tem pri ugotavljanju materialnega položaja.
pisna oporoka pred pričami - izpodbojnost oporoke - pisna izjava priče - dokazna ocena
Ob zgoraj opisani procesni ureditvi načina izvedbe dokaza z zaslišanjem priče zahteva stranke po neposrednem zaslišanju priče ne pomeni samodejne izključitve predložene pisne izjave priče kot enega od med seboj prirejenih dokazov. Sistem proste dokazne ocene iz ZPP ne pozna zaključenega kroga dokaznih sredstev, zato ni mogoče najti opore za pritožbeno stališče, da v primeru strankine zahteve za neposredno zaslišanje priče to izključuje odkazno oceno pisne izjave te priče kot ene od dveh možnih metod izvedbe tega dokaza. Omenjena zahteva stranke zgolj pomeni, da mora sodišče pričo kljub pridobljeni pisni izjavi neposredno zaslišati.
ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2.. ZST-1 člen 14a, 14a/3, 34.
prepozen ugovor zoper plačilni nalog - štetje rokov
Sodišče prve stopnje je napačno štelo rok. Pri štetju ni upoštevalo četrtega odstavka 111. člena ZPP, ki določa, da se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika, v kolikor je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan.