vsebina izvršilnega naslova - višina terjatve - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi
Ker je dolžnica višino terjatve izpodbijala z dejstvi, nastalimi pred izdajo izvršilnega naslova, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da dolžnica ni nasprotovala vsebini izvršilnega naslova. Z navedbami o nepravilnem knjiženju upnika je namreč izpodbijala materialnopravno zakonitost izvršilnega naslova, ki je lahko ponovno presojana le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, vloženimi zoper izvršilni naslov, nikakor pa ne v izvršilnem postopku, kot je dolžnico pravilno poučilo sodišče prve stopnje.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - določnost izreka sodbe - določljivost obveznosti - dajatvena sodba
V izreku izvršilnega naslova je jasno in določno opredeljena obveznost prvega dolžnika in drugega dolžnika in je izrek izvršljiv. S tem, ko je bil začetek teka obresti določen zgolj z besedno opredelitvijo in ne izrecno z navedbo datuma, ki je razviden iz obrazložitve sodbe, pri dovolitvi predlagane izvršbe ni prišlo do spremembe obveznosti prvega dolžnika in drugega dolžnika, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Izvršilno sodišče dovoli izvršbo za terjatev, ki ima podlago v izvršilnem naslovu, vendar to ne pomeni, da mora biti podana popolna identiteta izvršilnega naslova in predloga za izvršbo. V praksi se namreč razlagi izrekov sodb - tudi in predvsem za namen njihove prisilne uveljavitve ni mogoče povsem izogniti, pri čemer pa je bistveno, da izvršilno sodišče ne poseže v vsebino izvršilnega naslova.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za ugovor - nepravilna odmera sodne takse
Ob pritožbeno nespornem dejstvu, da je bila dolžnica s plačilnim nalogom pozvana na plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v višini 55,00 EUR, je potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da ugovor zoper plačilni nalog ni utemeljen, saj je bila sodna taksa pravilno odmerjena.
kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet z mamili - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - hišna preiskava - anonimna prijava - zakonitost odredbe - ravnanje policije - preizkus pravilnosti dokazne ocene
Iz povzetih razlogov izpodbijane sodbe, ki so skladni s podatki kazenskega spisa, torej izhaja, da so policisti po anonimnih prijavah nadaljevali z zbiranjem dodatnih obvestil in dokazni standard razlogov za sum nadgradili z objektivnimi in naknadno preverljivimi dejstvi. V skladu z zakonskimi pooblastili in dolžnostmi iz prvega in drugega odstavka 148. člena ZKP, so torej policisti po obeh naznanitvah začeli s potrebnimi aktivnostmi in ukrepi, ter na ta način obe obvestili preverili, šele na tej podlagi pridobljeni podatki in ugotovitve pa so bili podlaga za izdajo odredbe preiskovalne sodnice o opravi hišne preiskave. Očitki zagovornice, da so bile edina podlaga za odreditev hišne preiskave navedbe v anonimnih prijavah, so torej neutemeljeni. V takšni situaciji, ko policisti po anonimni prijavi nadaljujejo z zbiranjem obvestil, pa zato ni potrebno, da policija glede anonimnega vira posreduje podatke o njegovi zanesljivosti in preverljivosti njegovih navedb.
V obravnavanem primeru pa je torej sodišče poleg količine zasežene prepovedane droge, ugotovilo obstoj še številnih drugih okoliščin, ki kažejo na to, da je šlo za ukvarjanje s pridelavo prepovedane droge, namenjene trgu oziroma nadaljnji prodaji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00034738
ZFPPIPP člen 299, 299/5, 300, 300/1. ZPP člen 184, 184/2, 274, 274/1.
izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice - preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - plačilo denarnega zneska - znesek kupnine - napotitveni sklep - vložitev tožbe - sprememba tožbe - istovetnost tožbenega zahtevka
Po drugem odstavku 184. člena ZPP je sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljaje drugega zahtevka poleg obstoječega. Za spremembo istovetnosti zahtevka gre, kadar se spremeni dejanska podlaga tožbe ali tožbeni predlog tako, da tožeča stranka vtožuje nekaj drugega kot v prvotni tožbi. Pri uveljavljanju novega zahtevka poleg obstoječega pa ne gre za spremembo tožbe v pravem pomenu, ker ostaja prvotni zahtevek v bistvu nespremenjen. Gre za naknadno objektivno kumulacijo zahtevkov. Povečanje zahtevka pa sicer ne pomeni spremembe tožbe v pravem pomenu, ker gre po vsebini še vedno za isti predmet, spremeni se le višina. Zato je o povečanju mogoče govoriti le, če tožnik zahteva plačilo določene vsote denarja ali določeno količino nadomestnih stvari. Ob povedanem se izkaže, da je s povišanjem tožbenega zahtevka z naknadno primarno uveljavljanim glede na prvotno primarno uveljavljenega tožeča stranka spremenila tožbo v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP (namesto prvotno zahtevanega zneska 3.105,55 EUR je zahtevala 33.250,00 EUR, oboje zmanjšano za stroške v zvezi s prodajo).
Če je s posebnim predpisom določen rok za vložitev tožbe in je ta prekoračen, sodišče na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP tako tožbo zavrže, ne da bi jo meritorno obravnavalo. Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za zavrženje tožbe kot prepozne in da ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče ni presojalo okoliščin oziroma pogojev za priposestvovanje celotnega spornega prostora.
ZPP člen 249. ZPIZ-2 člen 20. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41.
ustno podajanje mnenja - pritožbena obravnava - izvedenina - stroški in nagrada izvedenca - odločanje v pritožbenem postopku - odločitev o stroških - odmera nagrade in stroškov izvedenca - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Izvedenec je v pritožbenem postopku podal ustno dopolnitev izvedeniškega mnenja in priglasil nagrado. Pritožbeno sodišče mu je na podlagi 249. člena ZPP priznalo nagrado in stroške za izvedensko delo glede na zamudo časa, obseg dela in trud za opravljeno delo.
Izvedencu od priznane nagrade in stroškov pripada 8,85 % prispevek za PIZ.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00036037
KZ-1 člen 29, 29/1, 34, 48.a, 50, 50/1, 51, 51/1-2, 115, 115/1. ZKP člen 371, 371/1-10, 371/1-11, 378, 378/1, 385, 391. URS člen 17, 18, 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 8. Konvencija o statusu beguncev (Ženevska konvencija) člen 33. ZIKS-1 člen 127, 127/5. ZMZ-1 člen 20, 40, 40/2, 68, 68/1-4.
poskus uboja - stranska kazen izgon tujca iz države - izgon tujca iz države - pogoji za izrek stranske sankcije - izvršitev kazni - načelo nevračanja - mednarodna zaščita - status begunca - vrnitev v matično državo ali tranzit - človekove pravice - nevarnost za življenje in zdravje - kršitev človekovih pravic - alkohol - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
Od pogojev oziroma okoliščin, ki morajo biti v skladu z 48.a členom KZ-1 podani v fazi izreka kazni izgona tujca iz države, je potrebno ločevati pogoje oziroma okoliščine, ki morajo biti upoštevani v fazi izvršitve tako izrečene kazni. Izvršitev kazni izgona tujca iz države ureja ZIKS-1, ki v petem odstavku 127. člena določa, da izgon tujca iz države izvrši policija v skladu z zakonom, ki ureja tujce. Obstoj mednarodne zaščite (status begunca ali status subsidiarne zaščite po 20. členu ZMZ-1) ne predstavlja ovire za izrek stranske kazni izgona tujca iz države. Vse pritožbene navedbe o stanju v državi izgona in nevarnostim, katerim bi obsojenec lahko bil izpostavljen, tako sodijo v fazo izvrševanja izrečene kazni. Po sodni praksi se načelo prepovedi spremembe na slabše ne nanaša le na pravno presojo dejanja in kazensko sankcijo, temveč tudi na dejansko stanje, vendar to ne pomeni, da je sodišče v ponovljenem postopku vezano na prav vse (materialno in procesnopravno relevantne) dejanske okoliščine, ki jih je ugotovilo v prvotnem postopku, temveč le na konkretni dejanski stan, ki je opisan v krivdoreku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00034571
ZIL-1 člen 42, 43/1-b, 43/1-c, 43/2. ZPP člen 314.
blagovna znamka - ničnost - delna sodba
Sodišče druge stopnje ne pritrjuje stališču tožene stranke, da je tožeča stranka tista, ki bi morala zatrjevati pridobljeni razlikovalni učinek z dolgotrajno uporabo. To ne more držati že na podlagi besedne uporabe drugega odstavka 43. člena ZIL-1. Le tožena stranka je tista, ki lahko zatrjuje in dokaže dolgotrajno uporabo blagovne znamke in s tem prepreči, da bi sodišče pri presoji absolutnega razloga za zavrnitev znamke upoštevalo, da je znamka brez slehernega razlikovalnega učinka (točka b) prvega odstavka 43. člena ZIL-1), ali opisna (točka c) prvega odstavka 43. člena ZIL-1).
Tožena stranka ni uspela v postopku dokazati, da je povprečen uporabnik storitev in blaga, ki ga je takrat nudila tožena stranka enačil pojma "1A INTERNET" s toženo stranko, kot enim prvih ponudnikov takih storitev v Sloveniji. Sodišče je opravilo presojo tržnega deleža znamke, intenzivnosti, geografskega obsega in trajanja uporabe znamke, višino naložb, ki so jih podjetja namenila promociji.
V luči povezave med znakom ter blagom in storitvami, za katere je bila prijavljena registracija, je treba presojati ali je ta zadostna in natančna ter konkretna, neposredna in razumljiva brez dodatnega razmisleka. Le tedaj so izpolnjeni razlogi za absolutno razveljavitev po točki c prvega odstavka 43. člena ZIL-1. Če gre za izraze, ki le spominjajo ali namigujejo na nekatere lastnosti blaga ali storitev, navedeni absolutni razveljavitveni razlog ni podan.
Vendar pa beseda "1A" v času prijave ni bila tako pogosto uporabljena beseda kot je beseda "internet". Na podlagi podatkov vsebovanih besed "1A" na dan 1. 1. 2007, ki jih je predložila tožena stranka, sta bili pri URSIL registrirani le dve znamki, ki sta vsebovali tudi besedo "1A".
Čeprav so v zakonskem besedilu točke c) in h) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 v delu "kakovost" in "geografski izvor" ti besedi enaki, še ne pomeni, da je enak tudi njun pomen. Pri točki c) gre namreč za opisnost glede kakovosti in geografskega porekla, pri točki h) pa glede istega za zavajanje javnosti.
Znamka ima zavajajočo naravo, če se po točki h) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 lahko ugotovi obstoj resnične prevare ali dovolj velike nevarnosti prevare potrošnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034501
OZ člen 120, 299, 378, 435, 466. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 450, 451, 452, 453, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - dopolnitev tožbe - opustitev odgovora na tožbo v sporu majhne vrednosti - domneva o priznanju dejstev - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izdaja sodbe brez glavne obravnave - prodajna pogodba - splošni pogoji pogodbe
Tožena stranka sodišču prve stopnje očita kršitev drugega odstavka 214. člena ZPP o domnevi priznanja nezanikanih dejstev. Po mnenju pritožnice namreč namen zanikanja navedb v dopolnitvi tožbe izhaja iz njenega ugovora zoper sklep o izvršbi. S tovrstnim pritožbenim razlogovanjem pritožnica torej smiselno uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 339. člen ZPP). Kot takšna pa je navedena (domnevna) relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka v postopku v sporih majhne vrednosti neupoštevna, zato se pritožbeno sodišče do slednje ni bilo dolžno opredeljevati.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2.. OZ člen 136.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - razsodnost - izvedensko mnenje - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Alkoholiziranost na delovnem mestu je utemeljen razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi hujše kršitve obveznosti delavca, kar je že večkrat potrdila ustaljena sodna praksa. V konkretnem primeru tožniku ni mogoče očitati ne naklepa in ne hude malomarnosti v zvezi z očitano kršitvijo. Sodišče prve stopnje se je pravilno pri tem oprlo na 136. člen OZ, ki določa, da kdor zaradi motnje v duševnem razvoju, težave v duševnem zdravju ali zaradi kakšnega drugega razloga ni zmožen razsojati, ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči drugemu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00038150
ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 355, 355/2, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1-UPB2 člen 57, 57/2, 201, 201/2, 201/4.. ZVZD člen 5,5/1.
dejansko stanje sodbe - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena - ogrožanje varnosti pri delu
Dejansko stanje glede zaključka sodišča prve stopnje, da je bil obtoženi odgovorna oseba za vodenje gradbenih del na kraju, kjer je prišlo do nesreče ter glede očitka, da obtoženec ni poskrbel za zavarovanje gradbišča, varnostno opremo in da je dovolil delavcem, da mečejo tramove na prostor, ki ni bil zavarovan.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00034392
OZ člen 335, 335/2, 335/3, 352. SZ-1 člen 71.
upravnik stavbe v etažni lastnini - odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem - sporočanje podatkov o neplačnikih - odškodninska terjatev - ugovor zastaranja - obrazloženost ugovora - trditveno breme - začetek teka zastaralnega roka - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ugovor zastaranja mora biti obrazložen. Tožena stranka neuspešno izpodbija zaključke sodišča prve stopnje s trditvami v pritožbi, da bi se izkazalo, če bi sodišče kot začetek zastaralnega roka vzelo in upoštevalo prvi dan, ko so zakonske zamudne obresti začele teči, da je zahtevek tožeče stranke v celoti zastaran. V kolikor bi želela tožena stranka doseči presojo njenih zatrjevanih dejstev pred pritožbenim sodiščem, bi morala hkrati tudi trditi, da je pred sodiščem prve stopnje podala relevantne trditve o tem, katerega dne so v vsakem primeru zamude po njenem mnenju začele teči zakonske zamudne obresti. O teh dejstvih je imela kot upravnik stavbe prav gotovo vse relevantne podatke in bi lahko svoj ugovor zastaranja v delu, ki se nanaša na odškodnino, ker tožeči stranki ni pravočasno sporočila plačnikov, ki so mesečne račune plačevali z zamudo, tudi ustrezno obrazložila, pa ga ni. Poleg tega tudi v pritožbi ni konkretno navedla, na kateri del zahtevka, ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo, se njene trditve sploh nanašajo, saj iz razlogov sodbe jasno izhaja, da se zahtevek ne nanaša zgolj na odškodnino v zvezi z zamudami plačil, zgolj na te pa se v pritožbi pritožnica sklicuje.
delniška družba - skupščina delniške družbe - predsednik skupščine delniške družbe - sklic skupščine - kršitev pravice do obveščenosti - izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe - sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička
Glede na dejstvo, da je v konkretnem primeru imenovanje predsednika s statutom prepuščeno upravi družbe, da se med njima nato vzpostavi na tem sklepu uprave korporacijskopravno razmerje, je zahteva po objektivni nepristranskosti pretirana.
Dolžnost dati podatke ni absolutna, omejitve so vezane na dva pogoja, in sicer: da gre za podatke o zadevah družbe, ki so potrebni za presojo točk dnevnega reda ter da ne gre za katerega od razlogov, zaradi katerih poslovodstvu delničarju ni treba dati podatkov.
Tožeča stranka je v zvezi z bilančnim dobičkom in njegovo uporabo v postopku ves čas trdila, da prav zaradi kršenja pravice do obveščenosti ni mogla samostojno preveriti ali je izkazani bilančni dobiček sploh pravilen oziroma ali je višina bilančnega dobička izkazana pravilno. A je nato ne glede na slednje na sami skupščini oblikovala in podala nasprotni predlog, da se bilančni dobiček deli v višjem znesku kot ga je predlagala uprava. Navedeno pomeni le, da je tožeča stranka svojo voljo in svojo odločitev dejansko lahko oblikovala, kljub temu, da to v svojih trditvah vztrajno zanika. To pa kaže, da je očitno želela vplivati na odločitve skupščine z izpodbijanjem tistih skupščinskih sklepov, s katerimi se pravzaprav ni strinjala. Delovanju v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja sodišče ne more nuditi sodnega varstva. Namen pravice do obveščenosti je namreč, da se posameznemu delničarju zagotovijo tiste informacije, ki jih potrebuje za učinkovito uresničevanje svojih članskih pravic, ki so povezane s skupščino.
ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 307, 307/2, 392, 392/1, 392/2.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - učinek sodne poravnave - sodna poravnava - pravna narava sodne poravnave - izpodbijanje dednega dogovora - izpodbijanje sodne poravnave - tožba za razveljavitev sodne poravnave
Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, ki jo je dopustno izpodbijati (le) s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (prvi odstavek 392. člena ZPP) in ob pogojih, ki jih določa drugi odstavek 392. člena ZPP. Pritožnik s pritožbo ne more izpodbiti veljavnosti dednega dogovora, ker pritožba ni primerno pravno sredstvo, ki bi dopuščalo izpodbijanje sodne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00035061
ZPP člen 245, 245/1, 245/3, 253, 254, 254/2, 339, 339/2, 339/2-14. ZASP člen 167, 167/1, 168.
materialne avtorske pravice - oglaševanje blaga - nedovoljeno oglaševanje - dokaz s postavitvijo izvedenca - prenos materialnih avtorskih pravic - kršitev avtorske pravice - predelava avtorskega dela - pravica reproduciranja avtorskega dela - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - civilna kazen zaradi kršenja avtorskih pravic - določenost tožbenega zahtevka - prepovedni in odstranitveni zahtevek - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov
V primeru kršitve avtorskih pravic lahko njihov imetnik zoper kršilca med drugim zahteva: 1) da se prepovejo kršenje in bodoče kršitve; 2) da se odstrani stanje, ki je nastalo s kršitvijo; 3) da se uničijo predmeti kršitve; 4) da se uničijo sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev in so v lasti kršilca (prvi odstavek 167. člena ZASP).
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da je dopolnjen prepovedni zahtevek iz točke II izreka, ki zajema prepoved reproduciranja ali drugačne uporabe silhuete na pročelju stavb ali sicer v oglaševalske namene abstrakten in zato nedopusten ter bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti. Ne držijo pritožbene navedbe, da gre za zahtevek „na zalogo“ vseh mogočih kršitev, do katerih v določeni obliki niti še ni prišlo. Po presoji pritožbenega sodišča je navedeni zahtevek dovolj določen, da ga je dopustno vsebinsko obravnavati. Nanaša se na prepoved reprodukcije silhuete na pročelje stavb in v oglaševalske namene ter je zadostno povezan tudi z odstranitvenim zahtevkom iz točke I, ki se v obravnavanem primeru nanaša prav na odstranitev silhuete s pročelja poslovne stavbe, pri ostalih v tožbi očitanih kršitvah pa naj bi šlo prav za neupravičeno uporabo silhuete v oglaševalske namene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034785
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 357, 458, 458/1. OZ člen 239, 240, 619, 635, 635/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - prekoračitev tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podjemna pogodba - poslovne knjige - pravočasno grajanje napak - stroški pravdnega postopka
Osnovni predpostavki za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov, kateri mora zatrjevati in dokazati naročnik (v obravnavani zadevi tožena stranka), sta: 1. da ima opravljeno delo napako ter 2. da je naročnik pravočasno obvestil podjemnika o tej napaki (prim. 633. in 634. člen OZ).
Tožena stranka je trdila, da ji tožeča stranka (računovodski servis) po zaključku njunega poslovnega sodelovanja ni hotela izročiti odprtih postavk in bruto bilance na dan 30.9.2015, vključno z odprtimi karticami saldakontov in dnevnikom knjiženja za 2015. Navedena dokumentacija predstavlja toženkine poslovne knjige, ki jih je ta dolžna voditi in hraniti na podlagi zakona (7., 30. in 55. člen ZR) ter 54. in 685. člen ZGD-1. Tožeča stranka bi ji jih zato po prenehanju pogodbe o opravljanju računovodskih storitev morala predati.
ZKP člen 502, 502/1, 502/2, 502/3, 502a. KZ-1 člen 74, 74/1, 74/2. ZIZ člen 270, 270/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - pogoji za začasno zavarovanje - obstoj utemeljenega suma - izrek oprostilne sodbe
Ker je sodišče prve stopnje obtožencem za očitana kazniva dejanja izreklo oprostilno sodbo, temeljni pogoj za odreditev predlaganega ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, to je obstoj utemeljenega suma, da naj bi bila s kaznivimi dejanji pridobljena premoženjska korist, ni zgolj omajan, kot to zatrjuje pritožba, temveč je ovržen.
Zakonske zamudne obresti so v izrekih izvršilnih naslovov določene lahko zgolj opisno. Pri tem je odločitev o njih dovolj določena, če so opredeljene glede zneska glavnice, od katerega tečejo, glede časa (od kdaj do kdaj), v katerem tečejo, in glede obrestne mere. Če so za opredelitev obsega dolžnikove obveznosti plačati zakonske zamudne obresti v izvršilnem naslovu navedeni vsi našteti parametri, nominalno višino obresti ugotovi izvršilno sodišče.
premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - nepogodbena odškodninska odgovornost - pričakovani dobiček - nedopustna stranska intervencija - intervencijski interes - stroški postopka - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini
Dvoma o pravilnosti ugotovitve o višini pričakovanih tožnikovih prihodkov ne vzbuja niti pritožbeno sklicevanje na pravila OZ o razlagi pogodb. Tožbeni zahtevek namreč ne temelji na pogodbi, ampak gre za nepogodbeno odškodninsko odgovornost toženkinega zavarovanca.
Ker obravnavanje temelja zahtevka ni terjalo izvedbe dokaznega postopka in ni bilo povezano s posebnimi stroški, ni podlage za ločeno ugotavljanje uspeha po temelju in po višini.
Upnik v pravdi zoper dolžnika v zvezi z izdano upnikovo garancijo uveljavlja dajatveni zahtevek na umik dolžnikovemu dolžniku predložene zahteve za izplačilo garancijskega zneska, njegovo uspešno uveljavitev pa si skuša zavarovati s predlagano začasno odredbo na prepoved (dolžnikovemu dolžniku) izplačila že zahtevanega garancijskega zneska. Takšna začasna odredba pa ni ureditvena (regulacijska), kot je to sprva (po prejemu predloga upnika) ocenilo sodišče prve stopnje, saj njen glavni namen ni v varstvu obstoječega stanja med strankama oziroma pravne sfere strank pred nevarnostjo nastanka težko nadomestljive škode. Njen namen je predvsem v zavarovanju izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti, zaradi česar gre za zavarovalno začasno odredbo.