ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.. OZ člen 378.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo
Tožena stranka ni dokazala, da je tožnik storil kršitev oziroma kršitve, ki se mu očitajo v pisnem opozorilu. Ne glede na to, da iz anonimnega pisma izhaja tudi pripomba zaposlenega v zvezi z zagotavljanjem delovne obleke oziroma opreme (pri čemer ni nepomembno, da so v njem v ospredju drugi očitki, ki so naslovljeni na toženo stranko kot delodajalca, saj gre za vprašanji organizacije dela in kadrovske podhranjenosti), glede na njeno vsebino ni mogoč zaključek, da tožnik komu izmed zaposlenih ni zagotovil osebne varovalne opreme, ko je ta zanjo zaprosil.
Ker tožena stranka ni dokazala očitkov iz pisnega opozorila pred odpovedjo niti očitkov iz drugega pisnega opozorila, ni izpolnjen pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZFPPIPP člen 341, 346, 346/1, 346/1-3, 346/2, 346/2-1.
stečajni postopek - sklep o prodaji - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - soglasje stečajnega sodišča
Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom o prodaji.
Kupec in cena v primeru prodaje rabljene opreme ali stroja, katerega vrednost je manjša od 15.000,00 EUR, nista predmet sklepa o prodaji.
Ker se 341. člen ZFPPIPP v skladu z drugim odstavkom 346. člena ZFPPIPP ne uporablja, pomeni da v primeru odločitve sodišča o prodaji premoženja, katerega vrednost je manjša od 15.000,00 EUR, z neposredno pogodbo, upravitelj s kupcem sklene prodajno pogodbo, za katero ne potrebuje soglasja sodišča.
ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 307, 307/2, 392, 392/1, 392/2.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - učinek sodne poravnave - sodna poravnava - pravna narava sodne poravnave - izpodbijanje dednega dogovora - izpodbijanje sodne poravnave - tožba za razveljavitev sodne poravnave
Konkretni dedni dogovor je po vsebini sodna poravnava, ki jo je dopustno izpodbijati (le) s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (prvi odstavek 392. člena ZPP) in ob pogojih, ki jih določa drugi odstavek 392. člena ZPP. Pritožnik s pritožbo ne more izpodbiti veljavnosti dednega dogovora, ker pritožba ni primerno pravno sredstvo, ki bi dopuščalo izpodbijanje sodne poravnave.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00034392
OZ člen 335, 335/2, 335/3, 352. SZ-1 člen 71.
upravnik stavbe v etažni lastnini - odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem - sporočanje podatkov o neplačnikih - odškodninska terjatev - ugovor zastaranja - obrazloženost ugovora - trditveno breme - začetek teka zastaralnega roka - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ugovor zastaranja mora biti obrazložen. Tožena stranka neuspešno izpodbija zaključke sodišča prve stopnje s trditvami v pritožbi, da bi se izkazalo, če bi sodišče kot začetek zastaralnega roka vzelo in upoštevalo prvi dan, ko so zakonske zamudne obresti začele teči, da je zahtevek tožeče stranke v celoti zastaran. V kolikor bi želela tožena stranka doseči presojo njenih zatrjevanih dejstev pred pritožbenim sodiščem, bi morala hkrati tudi trditi, da je pred sodiščem prve stopnje podala relevantne trditve o tem, katerega dne so v vsakem primeru zamude po njenem mnenju začele teči zakonske zamudne obresti. O teh dejstvih je imela kot upravnik stavbe prav gotovo vse relevantne podatke in bi lahko svoj ugovor zastaranja v delu, ki se nanaša na odškodnino, ker tožeči stranki ni pravočasno sporočila plačnikov, ki so mesečne račune plačevali z zamudo, tudi ustrezno obrazložila, pa ga ni. Poleg tega tudi v pritožbi ni konkretno navedla, na kateri del zahtevka, ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo, se njene trditve sploh nanašajo, saj iz razlogov sodbe jasno izhaja, da se zahtevek ne nanaša zgolj na odškodnino v zvezi z zamudami plačil, zgolj na te pa se v pritožbi pritožnica sklicuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00038150
ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 355, 355/2, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1-UPB2 člen 57, 57/2, 201, 201/2, 201/4.. ZVZD člen 5,5/1.
dejansko stanje sodbe - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena - ogrožanje varnosti pri delu
Dejansko stanje glede zaključka sodišča prve stopnje, da je bil obtoženi odgovorna oseba za vodenje gradbenih del na kraju, kjer je prišlo do nesreče ter glede očitka, da obtoženec ni poskrbel za zavarovanje gradbišča, varnostno opremo in da je dovolil delavcem, da mečejo tramove na prostor, ki ni bil zavarovan.
Tožnica je bila delno oproščena plačila sodne takse, delno pa ji je bilo plačilo odloženo. Po dovolitvi take olajšave sodna taksa ni več procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje vloge.
Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožeča stranka ni zmogla svojega dokaznega bremena, da je drugo tožena stranka zakonitemu zastopniku družbe M. d. o. o. pred potekom tri letnega zastaralnega roka zatrjevala, da je zastaralni rok 5 let. Zato v tem delu ni podana kršitev poslovne obveznosti drugo tožene stranke, ki bi imela znake protipravnega ravnanja.
Ker je imel zakoniti zastopnik družbe M. d. o. o. pravočasno na voljo vse pravno odločilne informacije ter pripravljeno tožbo, je tako mogoče odgovornost za zamudo roka za vložitev tožbe pripisati le njemu. Odločitev o vložitvi tožbe na sodišče je v sferi poslovodje družbe.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za ugovor - nepravilna odmera sodne takse
Ob pritožbeno nespornem dejstvu, da je bila dolžnica s plačilnim nalogom pozvana na plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v višini 55,00 EUR, je potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da ugovor zoper plačilni nalog ni utemeljen, saj je bila sodna taksa pravilno odmerjena.
pogodba o organizaciji turističnega potovanja - seznanjenost s splošnimi pogoji - pravice potrošnika - nepravilno opravljene storitve turistične agencije - turistična agencija
Prejem Splošnih pogojev ob sklenitvi pogodbe, ki je po prepričljivem zaključku sodišča prve stopnje dokazan, ne izključuje trditve tožene stranke o seznanitvi s Splošnimi pogoji že pred sklenitvijo pogodbe. Zato se je sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka utemeljeno oprlo tudi na Splošne pogoje za turistične aranžmaje, ki med drugim med obveznostmi potnika tudi določajo, da je potnik dolžan agenciji pred sklenitvijo pogodbe posredovati svoje podatke oziroma podatke njegovih sopotnikov tako, kot glasijo v njihovih osebnih dokumentih, ki jim omogočajo prestop meje, katere državljani so, in nadalje tudi, da v kolikor potnik oziroma kateri od njegovih sopotnikov, ki potujejo v tujino, ni slovenski državljan, je dolžan potnik, ki sklene pogodbo, to izrecno sporočiti agenciji pred sklenitvijo pogodbe, v primeru, da potnik ob prijavi ne navede pravilnih podatkov oziroma opusti prejšnje opozorilo, pa je odgovoren za vse stroške oziroma posledice, nastale zaradi napačnih podatkov.
Potniki oziroma sklenitelj potovanja so tisti, ki so dolžni toženo stranko kot organizatorko potovanja opozoriti na svoje (morebitno tuje) državljanstvo in podati vse potrebne informacije v zvezi s tem in s to obveznostjo je bil seznanjen tudi tožnik. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da obveznost preverjanja in pridobivanja podatkov potnikov o njihovem državljanstvu in preverjanje njihovih dokumentov ni dolžnost organizatorja potovanja, kot tudi, da je tožena stranka svojo zakonsko obveznost iz 6. točke prvega odstavka 57.b člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) v obravnavanem primeru tudi ustrezno izpolnila.
odškodninski zahtevek - kršitev avtorske pravice - varovana avtorska dela - avtorsko delo - individualna stvaritev - računalniški program - računalniški program kot avtorsko delo - neupravičena uporaba avtorskega dela - nadomestilo za zakonito uporabo - prenos materialne avtorske pravice - civilna kazen zaradi kršenja avtorskih pravic - višina civilne kazni - prepoved uporabe avtorskega dela
ZASP, ki v 5. členu primeroma našteva varovana avtorska dela, v 2. točki drugega odstavka tega člena izrecno omenja tudi računalniške programe. Med te sodijo programi v vsaki izrazni obliki, vključno s pripravljalnim gradivom za njihovo izdajo (prvi odstavek 111. člena ZASP). Ideje in načela, ki so osnova nekemu elementu računalniškega programa, varstva po tej podlagi ne uživajo (drugi odstavek 111. člena), lahko pa so predmet posebnega avtorskega varstva. Da je delo avtorsko pravno varovano, mora predstavljati individualno stvaritev, torej lastno intelektualno stvaritev avtorja.
Pri programiranju gre za zapis programske kode, ta pa je prepuščena programerju, ki izbira programski jezik in strukturo ukazov. Ker je enak učinek programa mogoče doseči na vrsto različnih načinov, na avtorju pa je, da pri tem izrazi svojo ustvarjalnost, je o avtorsko varovanem delu mogoče govoriti tudi, če je rezultat programa enak, kot že obstaja na tržišču, in se v tej smeri visoka stopnja individualnosti ne zahteva.
Po določilu drugega odstavka 21. člena ZASP je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu s tem zakonom in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel materialno avtorsko pravico. Ker v obravnavani zadevi do tega ni prišlo, toženka pa program uporablja, kar v pritožbi tudi izrecno priznava, je tožniku dolžna plačati ustrezen honorar.
Materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela ali primerkov svojega dela (prvi odstavek 21. člena ZASP). Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik avtor www.si orodja, je pravilno ugodilo tudi prepovednemu zahtevku glede njegove uporabe.
Pri odločanju o zahtevku za plačilo civilne kazni in odmeri njene višine upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ter preventivni namen civilne kazni (četrti odstavek 168. člena ZASP). Pritožbeno sodišče pritrjuje tožniku, da je sodišče prve stopnje civilno kazen v višini 5 % določilo prenizko, saj na ta način svojega namena ne dosega.
delniška družba - skupščina delniške družbe - predsednik skupščine delniške družbe - sklic skupščine - kršitev pravice do obveščenosti - izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe - sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička
Glede na dejstvo, da je v konkretnem primeru imenovanje predsednika s statutom prepuščeno upravi družbe, da se med njima nato vzpostavi na tem sklepu uprave korporacijskopravno razmerje, je zahteva po objektivni nepristranskosti pretirana.
Dolžnost dati podatke ni absolutna, omejitve so vezane na dva pogoja, in sicer: da gre za podatke o zadevah družbe, ki so potrebni za presojo točk dnevnega reda ter da ne gre za katerega od razlogov, zaradi katerih poslovodstvu delničarju ni treba dati podatkov.
Tožeča stranka je v zvezi z bilančnim dobičkom in njegovo uporabo v postopku ves čas trdila, da prav zaradi kršenja pravice do obveščenosti ni mogla samostojno preveriti ali je izkazani bilančni dobiček sploh pravilen oziroma ali je višina bilančnega dobička izkazana pravilno. A je nato ne glede na slednje na sami skupščini oblikovala in podala nasprotni predlog, da se bilančni dobiček deli v višjem znesku kot ga je predlagala uprava. Navedeno pomeni le, da je tožeča stranka svojo voljo in svojo odločitev dejansko lahko oblikovala, kljub temu, da to v svojih trditvah vztrajno zanika. To pa kaže, da je očitno želela vplivati na odločitve skupščine z izpodbijanjem tistih skupščinskih sklepov, s katerimi se pravzaprav ni strinjala. Delovanju v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja sodišče ne more nuditi sodnega varstva. Namen pravice do obveščenosti je namreč, da se posameznemu delničarju zagotovijo tiste informacije, ki jih potrebuje za učinkovito uresničevanje svojih članskih pravic, ki so povezane s skupščino.
Upnik v pravdi zoper dolžnika v zvezi z izdano upnikovo garancijo uveljavlja dajatveni zahtevek na umik dolžnikovemu dolžniku predložene zahteve za izplačilo garancijskega zneska, njegovo uspešno uveljavitev pa si skuša zavarovati s predlagano začasno odredbo na prepoved (dolžnikovemu dolžniku) izplačila že zahtevanega garancijskega zneska. Takšna začasna odredba pa ni ureditvena (regulacijska), kot je to sprva (po prejemu predloga upnika) ocenilo sodišče prve stopnje, saj njen glavni namen ni v varstvu obstoječega stanja med strankama oziroma pravne sfere strank pred nevarnostjo nastanka težko nadomestljive škode. Njen namen je predvsem v zavarovanju izvršitve obveznosti dolžnika v bodočnosti, zaradi česar gre za zavarovalno začasno odredbo.
gospodarski spor majhne vrednosti - odločitev brez glavne obravnave - priglasitev stroškov v sporu majhne vednosti brez razpisanega naroka - naknadna odločitev o stroških postopka - pravnomočnost odločitve o glavni stvari - pritožba zoper odločitev o stroških postopka
Tožena stranka nasprotuje stroškovni odločitvi, ki deli pravno usodo odločitev o glavni stvari, zgolj z argumentom napačnosti slednje. Ker je bila pritožba tožene stranke zoper prvostopenjsko sodbo v tej zadevi z dne 3.5.2018 že zavrnjena s sodbo pritožbenega sodišča II Cpg 853/2018 z dne 24.7.2019 in se torej uspeh glede glavne stvari ni spremenil, se argument tožene stranke izkaže kot neutemeljen.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - določnost izreka sodbe - določljivost obveznosti - dajatvena sodba
V izreku izvršilnega naslova je jasno in določno opredeljena obveznost prvega dolžnika in drugega dolžnika in je izrek izvršljiv. S tem, ko je bil začetek teka obresti določen zgolj z besedno opredelitvijo in ne izrecno z navedbo datuma, ki je razviden iz obrazložitve sodbe, pri dovolitvi predlagane izvršbe ni prišlo do spremembe obveznosti prvega dolžnika in drugega dolžnika, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Izvršilno sodišče dovoli izvršbo za terjatev, ki ima podlago v izvršilnem naslovu, vendar to ne pomeni, da mora biti podana popolna identiteta izvršilnega naslova in predloga za izvršbo. V praksi se namreč razlagi izrekov sodb - tudi in predvsem za namen njihove prisilne uveljavitve ni mogoče povsem izogniti, pri čemer pa je bistveno, da izvršilno sodišče ne poseže v vsebino izvršilnega naslova.
ZPP člen 249. ZPIZ-2 člen 20. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41.
ustno podajanje mnenja - pritožbena obravnava - izvedenina - stroški in nagrada izvedenca - odločanje v pritožbenem postopku - odločitev o stroških - odmera nagrade in stroškov izvedenca - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Izvedenec je v pritožbenem postopku podal ustno dopolnitev izvedeniškega mnenja in priglasil nagrado. Pritožbeno sodišče mu je na podlagi 249. člena ZPP priznalo nagrado in stroške za izvedensko delo glede na zamudo časa, obseg dela in trud za opravljeno delo.
Izvedencu od priznane nagrade in stroškov pripada 8,85 % prispevek za PIZ.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2.. OZ člen 136.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - razsodnost - izvedensko mnenje - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Alkoholiziranost na delovnem mestu je utemeljen razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi hujše kršitve obveznosti delavca, kar je že večkrat potrdila ustaljena sodna praksa. V konkretnem primeru tožniku ni mogoče očitati ne naklepa in ne hude malomarnosti v zvezi z očitano kršitvijo. Sodišče prve stopnje se je pravilno pri tem oprlo na 136. člen OZ, ki določa, da kdor zaradi motnje v duševnem razvoju, težave v duševnem zdravju ali zaradi kakšnega drugega razloga ni zmožen razsojati, ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči drugemu.
ZIL-1 člen 33, 33/1, 34, 34/1, 34/2, 36, 111, 113, 113-a. ZGas člen 8, 8/1, 8/1-4, 31, 31/2. ZGZH člen 8. ZPP člen 212.
model - ničnost - ničnost modela - videz izdelka - nov videz izdelka - seznanjen uporabnik - trditveno in dokazno breme stranke - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme
Če bi se trditve tožeče stranke o monopoliziranju izgleda registriranega modela izkazale za utemeljene, bi bila podana situacija, v kateri je tožeči stranki treba priznati interes za uveljavljanje ničnosti spornih izdelkov, ki jih varuje registriran model.
Sodišče je štelo kot preveč skopo trditveno podlago, da je tožena stranka opozorila le na število gumbov na suknjiču, širino kroja hlač, trak nad plastičnim ščitkom. Glede opisanih razlik je sodišče ocenilo, da model ni niti nov niti videzu celotne uniforme ali pa posameznem izdelku ne dajejo individualne narave.
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo tudi pojem seznanjenega uporabnika, ki ga je opredelilo poleg poklicnih gasilcev tudi kot tistega, ki se udeležuje srečanj gasilcev ob raznih prireditvah.
8. člen ZGZH ščiti tudi sestavne dele zastave, ki se je ne sme zavarovati ali uporabljati med drugim kot model.
Značka, ki v dominantnem delu, razen ščita predstavlja podobo gasilske čelade s plamenico in barvno kombinacijo rdeče, modre in bele pa je bil javnosti v obliki identične gasilske čelade in plamenice (ki je vseboval še zlato barvo, ki poudari čelado s plamenico) znan že od leta 1995, to je pred prijavo modela 13. 1. 2003. Opisana gasilska čelada je grb tožeče stranke iz leta 1995, ki ima poseben javni pomen, ki ga je pridobil s posebnim javnim statusom tožeče stranke s spremembo ZGas iz leta 2000, torej pred registracijo značke kot modela tožene stranke.
ugovor tretjega - pravica, ki preprečuje izvršbo - sklep o popravi - očitna pisna pomota
Tretja z ugovornimi navedbami ni verjetno izkazala, da ima na dolžnikovi pokojnini in bančnem računu kakršnokoli pravico, ki preprečuje izvršbo. Namen ugovora tretjega v tem, da tretji verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico (npr. lastninsko pravico), ki preprečuje izvršbo. Tretja zaradi obstoja neke druge terjatve, ki jo ima do dolžnika, ni pridobila na nobenem predmetu izvršbe nobene pravice, ki bi preprečevala izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00035061
ZPP člen 245, 245/1, 245/3, 253, 254, 254/2, 339, 339/2, 339/2-14. ZASP člen 167, 167/1, 168.
materialne avtorske pravice - oglaševanje blaga - nedovoljeno oglaševanje - dokaz s postavitvijo izvedenca - prenos materialnih avtorskih pravic - kršitev avtorske pravice - predelava avtorskega dela - pravica reproduciranja avtorskega dela - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - civilna kazen zaradi kršenja avtorskih pravic - določenost tožbenega zahtevka - prepovedni in odstranitveni zahtevek - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov
V primeru kršitve avtorskih pravic lahko njihov imetnik zoper kršilca med drugim zahteva: 1) da se prepovejo kršenje in bodoče kršitve; 2) da se odstrani stanje, ki je nastalo s kršitvijo; 3) da se uničijo predmeti kršitve; 4) da se uničijo sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev in so v lasti kršilca (prvi odstavek 167. člena ZASP).
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da je dopolnjen prepovedni zahtevek iz točke II izreka, ki zajema prepoved reproduciranja ali drugačne uporabe silhuete na pročelju stavb ali sicer v oglaševalske namene abstrakten in zato nedopusten ter bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti. Ne držijo pritožbene navedbe, da gre za zahtevek „na zalogo“ vseh mogočih kršitev, do katerih v določeni obliki niti še ni prišlo. Po presoji pritožbenega sodišča je navedeni zahtevek dovolj določen, da ga je dopustno vsebinsko obravnavati. Nanaša se na prepoved reprodukcije silhuete na pročelje stavb in v oglaševalske namene ter je zadostno povezan tudi z odstranitvenim zahtevkom iz točke I, ki se v obravnavanem primeru nanaša prav na odstranitev silhuete s pročelja poslovne stavbe, pri ostalih v tožbi očitanih kršitvah pa naj bi šlo prav za neupravičeno uporabo silhuete v oglaševalske namene.