SPZ člen 12, 37, 37/1, 88, 90, 99, 99/1, 212, 212/2, 219, 219/1. ZPP člen 154, 154/3, 339, 339/2, 339/2-14.
varstvo služnostne pravice - konfesorna tožba - pravica do nujne poti - omejitev pravice - prepoved vznemirjanja - motilno dejanje - izvrševanje lastninske pravice - izvrševanje služnosti - omejen in otežen dostop - postavitev vrat na služnostno pot - parkiranje - dostop do javne ceste - nujnost dostopa preko sosednje nepremičnine - dopustnost posega - namen škodovati - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Toženec z namestitvijo vrat s ključavnico (in poskusom vročitve ključev tožniku, ki jih je zavrnil) svoje lastninske pravice ni izvrševal na način, da je tožniku preprečil ali bistveno otežil izvrševanje pravice nujne poti. Odklepanje/zaklepanje in odpiranje/zapiranje vrat na nujni poti za tožnika ne predstavlja take obremenitve, da bi bil upravičen do varstva na podlagi konfesorne tožbe. Nasutje peska in parkiranje na trasi nujne poti pa je ravnanje, ki predstavlja nedopusten poseg v izvrševanje tožnikovih služnostnih upravičenj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034632
ZPP člen 236a, 236a/2, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 5, 6, 7, 190, 198.
najem agregata - najemna pogodba - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - prikrajšanje - obogatitev - načelo vestnosti in poštenja - trditvena podlaga - pisna izjava priče - dokazna ocena
Tožena stranka je pisne izjave prič predložila, tožeča stranka pa tega ni storila. V tem primeru bi bilo sodišče prve stopnje dokaz z zaslišanjem teh prič dolžno izvesti le, če bi tožeča stranka izkazala za verjetno, da je pisne izjave prič poskušala pridobiti, vendar pri tem ni bila uspešna (drugi odstavek 236.a člena ZPP), česar pa ni trdila.
Ker je torej tožeča stranka tako stanje s svojim nadomestnim agregatom pri toženi stranki tolerirala in ni nikoli zahtevala vrnitev nadomestnega agregata ali plačila uporabnine, pri čemer je še vedno za toženo stranko opravljala storitve servisiranja njenih agregatov, o neupravičeni obogatitvi v konkretnih okoliščinah tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče govoriti.
Trditev, da je bil prejšnji agregat prešibak glede na potrebe, ni dokazala, prav tako ne obstoja dogovora o najemu nadomestnega agregata. Šlo je torej za stanje, za katerega je tožeča stranka nedvomno vedela, pa ni nikoli zahtevala nadomestnega agregata nazaj oziroma od tožene stranke kar šest let za njegovo uporabo ni zahtevala nobenega plačila, čeprav je sama trdila, da je vedela, da običajno pri toženi stranki traja nakup novega agregata nekaj mesecev. Glede na navedeno o očitku kršitve načela vestnosti in poštenja, načela skrbnosti ter načela prepovedi zlorabe pravic, v konkretnem primeru na strani tožene stranke, ni mogoče govoriti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035668
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 373, 386.
kaznivo dejanje grožnje - zakonski znaki kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek sodbe - kršitev kazenskega zakona - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - celovita dokazna ocena - resnost grožnje - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - odločba o kazenski sankciji - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih
Izvršitveno ravnanje kaznivega dejanja grožnje je uporaba resne grožnje z napadom na življenje ali telo ali prostost ali premoženje velike vrednosti z namenom ustrahovanja ali vznemirjanja. Grožnja je prikazovanje bodočega zla oziroma neugodnosti, na nastop katerega lahko storilec vpliva ali to vsaj zatrjuje. Zlo oziroma neugodnost je treba razumeti kot bodočo za oškodovanca nezaželjeno spremembo zunanjega sveta. Zlo oziroma neugodnost pomeni prikrajšanje oškodovančevih dobrin in interesov, ki presega zgolj manjšo nevšečnost, saj sicer grožnja ni resna. Grožnja je resna samo, če je objektivno zmožna povzročiti vznemirjenje ali občutek strahu za življenje, telesno celovitost, prostost ali premoženje oškodovanca, pri čemer zgolj subjektivna okoliščina, da se je oškodovanec prestrašil ali počutil ogroženega, ne zadošča za izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje. Pri presoji resnosti grožnje je treba upoštevati možen učinek ravnanja storilca kot celote in ne zgolj glede njegovih posameznih delov. Objektivno resnost grožnje je treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera ob upoštevanju vsebine grožnje, konteksta, v katerem je izrečena, odnosa med storilcem in oškodovancem ipd.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00036086
SPZ člen 67, 67/2, 67/5. ZPP člen 212, 326, 326/2.
solastnina - upravljanje stvari v solastnini - stroški upravljanja in obratovanja - pomanjkljiva trditvena podlaga - dopolnilna sodba - sodba brez glavne obravnave
Če je določen upravitelj, ima, če ni določeno drugače, pravico opravljati posle rednega upravljanja, iz česar je mogoče izpeljati, za kar se zavzema pritožnica, da sta način in višina obračunavanja storitev upravljanja v rokah večinskega solastnika. Vendar pa to še ne pomeni, da manjšinski solastniki (tožena stranka) nimajo pravice, da zaračunanim storitvam ugovarjajo, tudi po višini.
Tožeča stranka bi morala ob danih ugovorih tožene stranke, konkretizirati in natančneje opredeliti, katere storitve, ki jih je zaračunala toženi stranki, je opravila v posameznih mesecih in kako jih je obračunala oziroma natančneje utemeljiti višino mesečnega pavšala. Ker trditvena podlaga tožeče stranke v tej smeri ni bila zadostna, saj je tožeča le pavšalno zatrjevala, katere storitve je opravila in za nekaj od teh navedla, kdo od zaposlenih jih je opravljal in v katerem obdobju, sodišču prve stopnje ni bilo potrebno izvajati dokazov z zaslišanjem prič, ki bi izpovedale, da so te storitve res opravljale, pa četudi je morda tožena stranka konkludentno podala tožeči stranki soglasje k upravljanju stavbe, katere solastnica je tožena stranka.
začasna odredba - varstvo koristi otroka - pravno sredstvo - pritožba - ugovor - način izvrševanja stikov - določitev obsega stikov - komuniciranje na daljavo - epidemija - COVID-19 - sprememba ureditve stikov
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu odločilo o stikih nasprotnega udeleženca z otrokoma, vendar stikov ni določilo na način, kot je to predlagal nasprotni udeleženec v predlogu za izdajo začasne odredbe, vendar ta del njegovega predloga sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa ni zavrnilo. Sodišče prve stopnje ni izdalo dopolnilnega sklepa in tudi nasprotni udeleženec takšnega sklepa ni predlagal, kot to določa 325. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 42. členom ZNP-1. Sodišče prve stopnje je vprašanje oblike in obsega stikov, kot jih je določilo v izpodbijanem sklepu, reševalo v ugovornem postopku in v sklepu z dne 11. 5. 2020 ugovoru nasprotnega udeleženca delno ugodilo in stike, kot so bili določeni v izpodbijanem sklepu, spremenilo. Zoper ta sklep nasprotni udeleženec ni vložil pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035210
ZIZ člen 279. OZ člen 239, 239/2.
odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - posebni naknadni sklep o stroških - dopolnilni sklep o pravdnih stroških - pritožba zoper sklep o stroških postopka - pritožba zoper odločitev o glavni stvari - rok za pritožbo - skrajšanje roka - ugovor pobotanja v pravdi - prepoved prodaje blaga - pogodbena kazen - odškodninska terjatev - odškodninska odgovornost - kršitev dogovora - vzročna zveza - dokazna ocena izpovedi prič - zavarovanje z začasno odredbo - neutemeljena začasna odredba - škoda, povzročena z začasno odredbo - sprememba sklepa o začasni odredbi - zmanjšanje vrednosti vozila - stroški postopka zavarovanja - stroškovna ločenost postopka z začasno odredbo - samostojni postopek
Z vidika presoje odškodninske odgovornosti tožeče stranke je bilo v konkretnem primeru bistveno vprašanje, ali je bila ravno ona tista, ki je v zvezi s spornimi avtomobili kršila dogovor prepovedi oglaševanja in preprodajanja (saj je toženka trdila, da je v posledici njene kršitve prišlo do izreka pogodbene kazni). Tožena stranka bi morala dokazati, da je prepoved kršila konkretno tožnica s spornima avtomobiloma. Prav tako bi morala dokazati, da je pogodbeno kazen svojemu principalu plačala zaradi kršitev tožeče stranke (tako je namreč zatrjevala sama). Posplošene pritožbene navedbe tožene stranke o tem, kako iz izpovedb priče E. E. izhaja, da sta prepoved oglaševanja in preprodaje kršili tako B. d. o. o. kot tožnica in da je priča E. E. „ves čas govoril, da je X obe družbi tretiral kot eno in isto osebo“, zato niso upoštevne. Toženka na tak način ne more 'vzpostaviti' odgovornosti tožeče stranke. Še posebej, ker v pritožbi sama tudi pravilno navaja, da kršitve družbe B. d. o. o. niso pogoj za odgovornost tožeče stranke.
Tveganje v zvezi s škodo, ki nastane kot posledica neutemeljene začasne odredbe, tudi (ali: zlasti) tedaj, ko je bila njena izdaja po presoji predlagatelja v času vložitve predloga - glede na podatke, s katerimi je razpolagal - dejansko videti potrebna, bremeni predlagatelja.
Res je, da ima vsaka stranka pravico do pravnega sredstva, vendar morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Za sleherno aktivacijo pritožbenega sodišča, mora imeti stranka pravovarstveno potrebo. Pritožbena pravovarstvena potreba je zato procesna predpostavka brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena prinesla konkretno in neposredno pravno korist. V predmetni zadevi je bilo ugotovljeno, da je bila sodba, s katero je sodišče odločilo o zahtevku tožeče stranke že pravnomočna in si tožeča stranka z vlaganjem pritožb, ki niso več dopustne, svojega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pravilno štelo, da zamudna sodba in z njo priznano delovno razmerje predstavlja podlago za nastanek zavarovalnega razmerja v skladu s 74. členom ZMEPIZ-1.
ZPP člen 313, 313/3, 318, 318/1. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4.
odpoved najemne pogodbe - izselitev iz stanovanja - tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - zamudna sodba - kršitev najemne pogodbe - neplačevanje najemnine - krivdni odpovedni razlog - izpolnitveni rok - začetek teka roka
Rok, v katerem je toženka dolžna izpolniti obveznost, ki ji jo nalaga sodba, začne teči prvi dan po vročitvi sodbe stranki in ne že od izdaje sodbe dalje. Ker je toženka zoper sodbo vložila pritožbo, ki zadrži njeno izvršitev, bo začel v toženkinem primeru izpolnitveni rok teči prvi dan po dnevu, ko bo prejela sodbo sodišča druge stopnje.
Pritožniku je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da so v konkretni pravdi zaradi motenja posesti relevantne le okoliščine v zvezi z zadnjim posestnim stanjem in nastalim motenjem ter da je izključeno odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Pravilen je tudi posledični zaključek sodišča prve stopnje, da v predmetni pravdi lastništvo nepremičnin ni pravno relevantna okoliščina. Dejstva glede posesti nepremičnin in motilnih ravnanj so bila med pravdnima strankama nesporna, zato je odločitev o tožbenem zahtevku pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VSL00035952
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZKZ-73 člen 3, 3/2. ZPP člen 212, 360, 360/1.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - zadružno premoženje - kmetijska zemljišča - stavbna zemljišča - podatki zemljiškega katastra - katastrska kultura - status nerodovitnega zemljišča - dokazna ocena - dokazno breme - sprememba prostorskega akta - dejanska raba nepremičnin - neizvedba dokaza - umik dokaznega predloga
Ker v skladu z drugim odstavkom 3. člena ZKZ za določanje kulture zemljišč veljajo podatki zemljiškega katastra, dokler se ne dokaže nasprotno, je bilo dokazno breme za dokazovanje trditve, da so bile sporne nepremičnine ob uveljavitvi ZZad določene kot stavbna zemljišča, na toženi stranki.
Pritožbeno sodišče poudarja, da je toženka podala le gole trditve o dejstvu, da je bila lestev povsem izpravna pred tožnikovo uporabo in dokler ni prišlo do izgube ravnotežja, za take trditve pa ni predložila nobenega dokaza.
Toženkin zavarovanec pa se ni rešil odškodninske odgovornosti, ker toženka ni dokazala trditve, da je njen zavarovanec dal tožniku na razpolago izpravno lestev za varno opravljanje njegovega dela.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.. ZPIZ-2 člen 194.
preplačilo - predhodno vprašanje
Kadar je sodna odločba odvisna od predhodnega vprašanja o obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja pa o njem še ni odločeno, lahko sodišče v skladu s 13. členom ZPP samo reši to vprašanje, če s posebnimi predpisi ni določeno drugače. Če sodišče vprašanja, ki je temeljno za razsojo konkretne zadeve ne reši samo, postopek v skladu s 1. točko 1. odstavka 206. člena ZPP prekine do pravnomočne razrešitve pravnega razmerja iz predhodnega vprašanja. Neuporaba navedenih določb ZPP v okoliščinah konkretnega primera predstavlja bistveno kršitev procesnega prava iz 1. odstavka 339. člena ZPP, saj vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe. Zaradi odprave upravnih odločb ter vrnitve v ponovno upravno odločanje je namreč odpadla podlaga v tem sodnem postopku presojanih posamičnih upravnih aktov o preplačilu in vračilu pokojninskih prejemkov.
Toženi zavod bo o spornem preplačilu in višini vračila pokojninske dajatve na temelju 194. člena ZPIZ-2 lahko zakonito odločal šele po izdaji novih posamičnih upravnih aktov o tožničini upravičenosti do starostne pokojnine in ustavitvi izplačevanja zaradi njene vključenosti v pokojninsko invalidsko zavarovanje pri tujem nosilcu zavarovanja v skladu z napotili in usmeritvami pritožbenega sodišča v drugi sodni odločbi.
nepravdni postopek - krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - posebna krajevna pristojnost - prebivališče nasprotnega udeleženca - prebivališče otroka - stalno prebivališče - začasno prebivališče - postopek za ureditev stikov med starši in otroki
Pritožnik niti ne zatrjuje, da naj bi imeli mld. otroci poleg stalnega prebivališča, ki je pri nasprotni udeleženki, še (prijavljeno) začasno prebivališče v drugem kraju (pri njem v S...) in da se da po okoliščinah domnevati, da bodo tam prebivali daljši čas, to je vseh okoliščin, ki so zahtevane za uporabo prvega odstavka 13. člena ZNP-1. Gre za postopek za ureditev razmerja med starši in otroki (glej 93. člen ZNP-1), zato je sodišče prve stopnje po ugovoru nasprotne udeleženke za odločitev o krajevni pristojnosti pravilno uporabilo 11. in 13. člen ZNP-1. Zadnje skupno prebivališče nepravdnih strank in mld. otrok za presojo pristojnosti po navedenih določbah ZNP-1 ni pravno relevantna okoliščina, medtem ko je zavzemanje pritožnika za uporabo 14. člena ZNP-1 zmotno.
izostanek trditvene podlage - trditveno breme - zaslišanje stranke - dokazna sredstva
Zaslišanje stranke je dokazno sredstvo (257. člen ZPP), s katerim se ugotavljajo zatrjevana (sporna) dejstva. V pravdnem postopku morajo glede na uveljavljeno razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP) sranke navesti dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta zatrjevana dejstva dokazujejo. Z izvedbo zaslišanja stranke kot dokaza ne morejo stranke dopolnjevati ali nadomeščati svoje manjkajoče trditvene podlage.
Ocenjevanje dokazov na način procesnega dejanja, ki ni bilo izvedeno, ni dopustno. Prilagojeno mora biti zahtevam faze kazenskega postopka, v kateri se posamezna zadeva nahaja in namenom, ki naj bodo v tej fazi z ocenjevanjem dokazov doseženi. Pri materialnem preizkusu obtožnega predloga kot t.i. vmesni fazi kazenskega postopka je namen v ugotovitvi zadostnosti podlag za zatrjevani opis odločilnih dejstev in ne že, ali so ta dejstva tudi ugotovljena (dokazana). To je stvar glavne obravnave, ki po naravi stvari kot samostojna faza kazenskega postopka pred materialnim preizkusom obtožnega predloga ne more biti izvedena.
preložitev naroka - pravica do zaslišanja stranke - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Ker toženec tako do zaključka naroka in glavne obravnave ni pristopil, toženčev pooblaščenec pa sicer ni predlagal preložitve naroka, so neutemeljena pritožbena očitanja, da sodišče ni želelo počakati toženca in mu s tem omogočiti pravico do zaslišanja oziroma do učinkovite obrambe.
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljene okoliščine toženčevega vabljenja na narok 25. 11. 2019, na katerega vse do njegovega zaključka toženec ni pristopil, navzoč pooblaščenec toženca pa ni predlagal preložitve naroka, ampak sodišču, ko je tekom naroka vzpostavil kontakt s tožencem, prenesel le njegovo sporočilo, da bo zamudil, pravilno pojasnilo, zakaj ni bila v predmetnem postopku tožencu kršena pravica biti zaslišan kot stranka.
LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00036148
ZVEtL-1 člen 18, 19, 19/2, 21, 21/1, 24, 30, 30/1, 35, 35/1. SPZ člen 271, 271/2. ODZ paragraf 297. SZ člen 117.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - družbena lastnina - pravica uporabe - načelo akcesornosti - lastninjenje družbene lastnine - načelo superficies solo cedit - stavbna pravica - zakonita stavbna pravica - pripadajoče zemljišče k stavbi
Ker sta bila ob uveljavitvi SPZ zemljišče (parcela 512/3, sedaj parceli 512/4 in 512/5) in stavba (...-22 in ...-30) na zemljišču v lasti različnih lastnikov, sodišče prve stopnje zemljišča pod stavbo pravilno ni določilo kot pripadajoče zemljišče stavbe. Skladno z drugim odstavkom 271. člena SPZ je stavba ...-22 postala sestavina parcele 512/4 (enako velja glede stavbe ...-30 in parcele 512/5), vsakokratni etažni lastniki stavb pa so na zemljišču pod stavbo (parceli 512/4 in 512/5) s 1. 1. 2003 pridobili zakonito stavbno pravico.
Pritožnik v pritožbi ne izpodbija ugotovljenih dejstev v izpodbijanem sklepu. Sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo določbe 73. člena ZPP, saj iz petega odstavka te zakonske določbe izhaja, da zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev zavrne, ni posebne pritožbe.
Zgoraj obrazloženo pomeni, da bo pritožniku dovoljeno izpodbijati zavrnjeno zahtevo za izločitev sodnice skupaj s pritožbo zoper končno odločbo sodišča v zadevi P 120/2019