varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - prekarij (precario) - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - vrnitev stvari (nepremičnine) - izročitev in izpraznitev nepremičnine
Ker je tožnica na podlagi 92. člena SPZ zahtevala vrnitev nepremičnine od tožencev, bi se slednji lahko uspešno uprli njenemu zahtevku le, če bi dokazali, da imajo pravni naslov (obligacijsko ali stvarno pravico), ki jih opravičuje do uporabe nepremičnine, ki je v lasti tožnice (določba 93. člena SPZ).
OZ člen 197, 275. ZPP člen 214, 214/2, 345, 345/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - stroški upravnika - delno plačilo - stroški ogrevanja - trditveno breme - procesno trditveno in dokazno breme - konkretno prerekanje - priznana dejstva - sklepčnost - neupravičena obogatitev - subrogacija
Drži trditev pritožnice, da je trditveno in dokazno breme na tožeči stranki, vendar pa se procesno dokazno breme v postopku premešča glede na navedbe in dokaze pravdnih strank. Presoja, da je tožeča stranka podala ustrezne navedbe in dokaze glede načina, kako je prišla do vtoževanih zneskov, utemeljuje presojo, da je procesno dokazno breme prešlo na toženo stranko. Ta pa v nadaljevanju svojih ugovorov ni konkretizirala in ni zmogla bolj usmerjenih ugovorov, ki bi izpodbijali dokazanost v zvezi s plačili konkretnih, specificiranih računov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00089331
ZIZ člen 24, 24/4. ZD člen 142, 142/1. ZPP člen 2.
nadaljevanje postopka izvršbe zoper dediča - sklep o nadaljevanju izvršbe - predlog za nadaljevanje izvršbe - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja - vezanost sodišča na zahtevek - vezanost na vsebino sklepa
Drži, da je sodišče prve stopnje na sklep o nadaljevanju izvršbe zoper novo dolžnico vezano, vendar je ravno ta sklep bil izdan na podlagi upnikovega predloga za nadaljevanje, v katerem je ta odgovornost nove dolžnice omejil. Skupaj s sklepom o nadaljevanju izvršbe je dolžnica prejela tudi predlog za nadaljevanje izvršbe ter se je po presoji pritožbenega sodišča lahko zanesla, da odgovarja do višine glede na upnikov zahtevek.
ZMed člen 26, 26/1, 26/3, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-1, 31/1-2, 35, 35/2. URS člen 40.
zahteva za objavo popravka - objava popravka po ZMed - pravica do popravka - vsebina popravka - varstvo osebnostnih pravic - odklonitveni razlog - odklonitveni razlog za objavo popravka - okrnitev ugleda pravne osebe - pravica javnosti do obveščenosti - zavrnitev tožbenega zahtevka - aktivna legitimacija
Tožeča stranka zahteva objavo popravka za drugo - to je fizično osebo, ki ni stranka tega postopka, in ne le zase. Na ta način je tožeča stranka oblikovala tožbeni zahtevek širše, kot sega domet njenega pravnega interesa. Pogoj aktivne legitimacije vsaj v tem delu zahtevka ni izpolnjen.
Za zavrnitev tožbenega zahtevka zadošča že, da se zahtevani popravek le v delu njegovega besedila ne omejuje več le na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v objavljenem besedilu, temveč komentira način ravnanja avtorja in vsebino objave.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - posebna oblika zaščite - demenca - ogrožanje zdravja in premoženja - ogrožanje varnosti - dolžni nadzor
Nasprotna udeleženka se strinja z namestitvijo v varovani oddelek, če ni možnosti, da bi ob dodatni pomoči svojcev ali kakšne druge osebe lahko ostala doma. Razumljiva je želja nasprotne udeleženke, da bi ostala v domačem okolju, vendar je sodišča prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da ni več sposobna samostojnega življenja in da potrebuje stalni nadzor. Stalnega nadzora pa tudi večja pomoč svojcev ali kakšne druge osebe (bližnje gospe) ne more zagotoviti.
Zaradi zmernega do hudega kognitivnega upada, ki je posledica duševne motnje (demence) in posledično hudo motene realitetne kontrole, lahko nasprotna udeleženka brez stalnega nadzora postane zmedena, slabo krajevno in časovno orientirana, lahko zatava, s tem pa hudo ogrozi svoje zdravje in življenje, saj za svojo varnost ni sposobna poskrbeti.
sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - podaljšanje zadržanja - podaljšanje ukrepa - odločanje o potrebnosti nadaljnjega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - hujše ogrožanje lastnega zdravja
Sodišče podaljša zadržanje na omenjenem oddelku, če so še vedno izpolnjeni naslednji pogoji: - če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, - če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavno).
ZKP člen 34, 34/1, 39, 39/1, 39/1-6, 39/2, 39/2-2.
prenos krajevne pristojnosti - pravna narava - izločitev vseh sodnikov sodišča - letni razpored dela sodnikov
Ker iz podatkov spisa izhaja, da se okrožni sodnik B. B., pa tudi višji sodnik C. C., z obravnavano kazensko zadevo do sedaj še sploh nista seznanila, niti nista bila izločena od opravljanja sodniške dolžnosti v tej zadevi, je ugotoviti, da ne držijo navedbe v predlogu, da so v tej kazenski zadevi izločeni že vsi sodniki kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v X.
ZPP člen 244, 244/1, 244/4, 247, 247/1, 247/2, 247/3, 247/6.
izločitev izvedenca - zahteva za izločitev izvedenca - zavrženje prepozne zahteve - pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca - določitev drugega izvedenca
Zahteva za izločitev izvedenke, ki je podana več mesecev od prejema sklepa o postavitvi izvedenke (in nenazadnje po tem, ko je bilo strankam izvedensko mnenje že vročeno in so se z njim lahko seznanile), je v obravnavanem primeru zaradi predhodne seznanjenosti tožnice z okoliščinami, na podlagi katerih bi lahko zahtevala izločitev izvedenke, prepozna.
ZP-1 člen 57c, 57c/1, 65, 65/10, 155, 155/2, 163, 163/5.
zahteva za sodno varstvo - plačilni nalog - fikcija vročitve - nedovoljenost zahteve za sodno varstvo - plačilo polovičnega zneska globe - plačilo globe pred pravnomočnostjo odločbe o prekršku - razlaga zakona - pravica do pravnega sredstva - sodna praksa Vrhovnega sodišča - pravica do izvajanja dokazov - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Poleg dejstva, da je bilo pred pravnomočnostjo izvršeno polovično plačilo globe, je odločilno tudi dejstvo, da je polovično plačilo bilo izvršeno po volji oziroma s soglasjem storilca, o čemer mora sodba imeti jasne in prepričljive razloge, zlasti kadar je odsotnost tega odločilnega dejstva z zadostno stopnjo verjetnosti zatrjevana v zahtevi za sodno varstvo, ki je bila podkrepljena s pravno relevantnimi dokaznimi predlogi, katerih sodišče ni izvedlo in zavrnitve ni obrazložilo, s čimer je storilcu kršilo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist, pri čemer kršitev utegne vplivati na zakonitost uporabe prvega odstavka 57.c člena ZP-1.
kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pobotni ugovor - procesni pobotni ugovor - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - primarni in podredni tožbeni zahtevek - nastanek taksne obveznosti - višina taksne obveznosti - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - eventualna kumulacija zahtevkov - istovetnost denarnih zahtevkov - kondikcijska terjatev
Pritožnica upravičeno opozarja na stališče sodne prakse glede načina določanja vrednosti spornega predmeta v zadevah, v katerih je eventualno kumuliranih več pobotnih ugovorov, ki so med seboj deloma vključeni drug v drugega - ko se torej s podrednim pobotnim ugovorom v pobot uveljavlja denarna terjatev v višjem znesku kot s primarnim pobotnim ugovorom. Kot osnova za odmero sodne takse za podredni pobotni ugovor se v takem primeru upošteva razliko med vrednostma obeh v pobot uveljavljenih terjatev.
ZPP člen 249, 337, 337/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/2.
izvedenec - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - sklep o odmeri nagrade izvedencu - stroškovnik - priglasitev stroškov - uporaba strokovne literature v tujem jeziku - povečanje nagrade - prekluzija - dovoljene pritožbene novote
Izvedenci niso stranke postopka, temveč so strokovni pomočniki sodišča, zato niso podvrženi sistemu prekluzij in zanje tudi ne velja prepoved pritožbenih novot.
upravljanje stečajne mase - oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem - višina najemnine - soglasje k pogodbi - soglasje sodišča
Oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem spada med upravljanje stečajne mase (prim. 1. točko 322. člena ZFPPIPP). Zakon za tak primer določa, da mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla pridobiti soglasje sodišča, ni pa zakonsko predviden noben postopek, po katerem bi moral upravitelj oddati predmet najema. Prav tako ni predviden noben postopek, ki bi omogočil, da se doseže najvišja možna najemnina.
ugovor zoper načrt razdelitve - razdelitev posebne razdelitvene mase - razrešitev stečajnega upravitelja
Upravitelj je tisti, ki je dolžan pripraviti popolno poročilo o poplačilih, sodišče prve stopnje pa je tisto, ki nato preveri, katero stališče je pravilno, torej ali je upnik poplačan v skladu s pravili stečajnega postopka ali ne. Sodišče ne more odločiti na podlagi nekonkretiziranih navedb upravitelja, da so zavarovane terjatve poplačane v celoti, ko na drugi strani upnik zatrjuje, da to ne drži.
Upravitelj se razreši, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, kar nespoštovanje navodil sodišča prav gotovo je. Pritožbeno sodišče opozarja, da ne glede na to, da je bila zahteva upnika za razrešitev upravitelja pravnomočno zavrnjena, to ne pomeni, da njegova razrešitev ni mogoča tudi po uradni dolžnosti (119. člen ZFPPIPP).
sklep o dedovanju - krog zakonitih dedičev - obrazloženost sklepa - pripravljalna dejanja - poizvedbe sodišča - podatki iz uradnih evidenc - oklic neznanim dedičem - subsidiarnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zapuščinski postopek se uvede po uradni dolžnosti, ko sodišče izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega (164. člen ZD). Tudi ko je postopek že uveden, ga sodišče še naprej vodi po uradni dolžnosti in pazi, da so pravice strank čim prej ugotovljene in zagotovljene. Zapuščinsko sodišče se ne more kar zanesti na podatke, ki mu jih v postopku posredujejo udeleženci, ampak se mora tudi samo prepričati, kdo so dediči zapustnika. Vabilo dedičev z oklicem (206. člen ZD) se lahko uporabi šele subsidiarno, če se dedičev na drug primeren način ne da ugotoviti.
OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1. ZDR-1 člen 200, 200/4.
čista denarna terjatev - zakonite zamudne obresti - nastop zamude - vložitev tožbe - neposredno sodno varstvo - tek zakonskih zamudnih obresti
Tudi pri čistih denarnih terjatvah iz delovnega razmerja se datum nastanka zamude presoja po določbi 299. člena OZ, ne pa glede na datum vložitve tožbe po četrtem odstavku 200. člena ZDR-1.
BANČNO JAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00090055
ZIZ člen 272.
stališča SEU - euro skladna razlaga prava - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - kreditna pogodba v CHF - obstoj verjetnosti terjatve - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja
Stališča SEU se ne nanašajo neposredno na nacionalno zakonsko ureditev, ampak povedo, kako je treba razlagati evropsko pravo. Sodišče države članice je dolžno upoštevati tako oblikovano pravilo in z razlago domačega prava zagotoviti, da bo učinek skladen z evropskim pravom, kot ga je razložilo SEU.
Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni, da se na podlagi zatrjevanih pojasnil povprečen potrošnik (in torej tudi tožnica) ni mogel zavedati, da so valutna razmerja povsem nestabilna, da so nihanja lahko zelo visoka in da v dolgoročnem pogodbenem razmerju do tega lahko kadarkoli dejansko pride. Glede na to, da velika nihanja lahko privedejo do bistvenega zvišanja tako posameznih obrokov kot končne cene kredita, bi šele pojasnilo, ki bi tožnici predočilo realnost ti. črnega scenarija, zadostovalo za sklep, da se je tožnica mogla zavedati razsežnosti tveganj, povezanih s sklenitvijo pogodbe.
Kot je Vrhovno sodišče utemeljilo v (javno dostopni) sodbi II Ips 24/2025 z dne 18. 6. 2025, vsebina dolžnega pojasnila (dolžnost razkritja bistvenih značilnosti pogodbe, ki so bila njej kot strokovnjakinji znana, kreditojemalcu kot potrošniku pa ne) korenini v načelu vestnosti in poštenja, ki ga je bila toženka dolžna spoštovati že ob sklenitvi obravnavane pogodbe.
V sodni praksi utrjeno je stališče, da je neopravljena ali pomanjkljivo opravljena pojasnilna dolžnost v neskladju z profesionalno skrbnostjo banke in pomeni ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (4. alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot), kar vodi k presoji o nepoštenosti pogodbenega pogoja in ničnosti kreditne pogodbe.
začasna odredba o stikih - ukinitev stikov - izvedensko mnenje - varstvo koristi otroka - nasilje nad otrokom - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom - psihična obremenitev otroka - stiki v korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Ker je pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe posebej poudarjeno načelo hitrosti, sodišče o njem praviloma odloča na podlagi mnenja CSD, le izjemoma že v postopku za izdajo začasne odredbe angažira izvedenca.
ZPP člen 2, 72, 72/1, 87, 161, 161/3, 287, 287/4, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 55, 55/1, 59, 59/1.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - vsebina obravnavane zadeve - obseg odločanja - predmet odločanja - omejitev ugovornih razlogov - neupoštevni ugovorni razlogi - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - odločitev o stroških postopka - solidarno (nerazdelno) plačilo - sosporništvo
S tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik uveljavlja samo tako imenovane opozicijske ugovorne razloge (8., 9. in 11. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), izjemoma tudi impugnacijske razloge (npr. 12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno oziroma najmanj preuranjeno izdalo (zgolj podredno predlagano) delno sodbo na podlagi pripoznave (314. člen v zvezi s 316. členom ZPP), namesto da bi skladno s (primarnim) predlogom strank pripravilo pisni predlog sodne poravnave. Sodišče je dolžno spoštovati avtonomijo volje strank v pravdnem postopku oziroma načelo dispozitivnosti (3. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00088782
ZPP člen 274, 274/1, 287, 287/2. ZGD-1 člen 390, 395, 395/1, 395/1-2, 395/3, 510, 510/2, 516, 522. ZSReg člen 41, 41/3.
izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - ničnost sklepa skupščine - sprememba družbene pogodbe - prečiščeno besedilo družbene pogodbe - dolžnost zvestobe - zavrnitev dokaznega predloga - vpis spremembe družbene pogodbe v sodni register - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - prekluzivni rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
516. člen ZGD-1 ne določa, na kakšen način mora biti sklep o spremembi družbene pogodbe nomotehnično izdelan. Po presoji pritožbenega sodišča ne gre za kršitev zakona, če se pri spreminjanju družbene pogodbe postopa tako, da se namesto prejšnje družbene pogodbe sprejme novo (prečiščeno) besedilo, ki v celoti zamenjuje prejšnje besedilo.
Dogovor o vezanosti glasovalne pravice ima le obligacijske učinke, kar pomeni, da oddaja glasu v nasprotju z dogovorom o vezanosti glasovalne pravice ne vpliva na veljavnost sklepa skupščine.
Glasovanje za sprejem spornega sklepa o spremembi družbene pogodbe ni predstavljalo kršitve dolžnosti zvestobe niti zlorabe glasovalne pravice.
V primeru vpisa spremembe družbene pogodbe v sodni register je sklep skupščine materialnopravna predpostavka za nastanek pravnega dejstva, ki se vpiše v sodni register. S tožbo, s katero se uveljavlja zahtevek za ugotovitev ničnosti tega sklepa skupščine ali za njegovo razveljavitev, je treba uveljaviti tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti vpisa spremembe družbene pogodbe v sodni register.