ZST-1 točka 2.3.a. URS člen 14, 22, 23, 25. ZST-1 člen 10, 10/1
ugovor zoper plačilni nalog - taksna obveznost - taksna oprostitev - načelo enakosti - namen določbe - uveljavljanje sodnega varstva
Oprostitev plačila sodne takse v individualnih delovnih sporih premoženjske narave velja le za delavca kot tožnika. Zakonodajalec torej zavestno omejuje oprostitev le na aktivno stran - delavca, ki uveljavlja svoje pravice. Namen oprostitve, kot izhaja tudi iz obrazložitve k navedeni taksni tarifi, je olajšati dostop do sodišča delavcu kot šibkejši stranki postopka, ki bi ga sicer plačilo takse lahko odvrnilo od vložitve tožbe. Razlaga, po kateri bi bila oprostitev razširjena tudi na delavca kot toženca, bi presegla zakonodajalčev namen, saj takrat delavec ne sproža postopka in ni v nevarnosti, da bi ga taksa odvrnila od uveljavljanja sodnega varstva.
DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088746
ZIZ člen 272. DZ člen 67.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - razdelitev skupnega premoženja - ugotovitev obsega skupnega premoženja - poslovni delež zakonca v družbi - poslovni delež v družbi - ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo - odsvojitev dela poslovnega deleža - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža v družbi
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasno odredbo je pravilna iz razlogov, ker tožnica ni dala trditev, na podlagi katerih bi izhajalo, da je navkljub pogodbam o prenosu poslovnih deležev poslovni delež družbe ostal skupno premoženje, in ker so bile njene trditve v zvezi z lastništvom poslovnega deleža družbe v medsebojnem nasprotju.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00089545
ZDR-1 člen 159, 160. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/1, 19/1-a, 19a/1-a-1. URS člen 14
dopust - panožna kolektivna pogodba - policist - objektivni kriterij - subjektivni kriterij - akt o sistemizaciji delovnih mest - jezikovna razlaga - določitev števila dni letnega dopusta
Jezikovna razlaga 1. alineje a) točke prvega odstavka 19.a člena Kolektivne pogodbe za policiste nakazuje, da določba vsebuje dva vsebinska pogoja, ki se med seboj dopolnjujeta: formalni pogoj - delavec mora biti razporejen na delovno mesto, ki je v aktu o sistemizaciji določeno kot specifično, torej kot tisto, za katero se zahtevajo posebna znanja in spretnosti in na katerih je delavec izpostavljen večjim obremenitvam in nevarnostim; dejanski pogoj - delavec mora delo na takšnem delovnem mestu dejansko opravljati več kot devet mesecev v letu. Pogoja sta kumulativna, šele njuna skupna izpolnitev daje pravico do dodatnih dni letnega dopusta po tej določbi. Tožnik na specifično delovno mesto ni bil razporejen, zato pri njem prvi pogoj ni izpolnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00088530
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2. ZIZ člen 9, 9/3,15. URS člen 22, 23.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravna oseba - gospodarska družba - vročanje pravni osebi - opravičljiva zamuda pravnega dejanja - dolžna skrbnost - organizacija sprejemanja sodnih pošiljk - odsotnost delavca - očitno neopravičen razlog - oprava naroka - poslovni naslov - pravica do izjave - rok za vložitev ugovora - zamuda roka - prekluziven rok - pravica do učinkovitega sodnega varstva - restriktiven pristop
Institut vrnitve v prejšnje stanje ima ustavnopravno razsežnost, saj se z njim uresničuje ustavna pravica do izjave v postopku. Stranki mora biti tedaj, ko iz opravičenih razlogov ni mogla sodelovati v postopku, pa so zato zanjo nastale neugodne pravne posledice, omogočeno, da doseže vrnitev v prejšnje stanje in s tem zagotovitev možnosti učinkovitega in enakopravnega sodelovanja v postopku. Ker pa ima nasprotna stranka v sodnem postopku pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je možnost vrnitve v prejšnje stanje nujno omejiti le na primere, ko stranka rok ali narok zamudi iz opravičenih razlogov. Sodišče mora zato v vsaki posamezni zadevi, glede na njene konkretne okoliščine presoditi, kateri od obeh ustavnih procesnih pravic dati prednost.
Pravna oseba si mora delo organizirati tako, da sprejemanje sodnih pošiljk in tudi odgovarjanje nanje, ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih, poteka normalno in nemoteno. Odsotnost, prezaposlenost, opustitev pravočasnega pretoka informacij med zaposlenimi zamude ne opravičujejo.
Vendar pa po drugi strani, tudi po presoji višjega sodišča ni mogoče prezreti stališča Ustavnega sodišča RS v odločbi Up-552/09 z dne 23. 9. 2010, na katero se je dolžnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje izrecno skliceval, a se do nje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni z ničemer opredelilo. Ustavno sodišče je namreč v navedeni odločbi izreklo, da je kljub stališču, da mora gospodarska družba svoje poslovanje organizirati tako, da to nemoteno poteka, vendarle treba upoštevati okoliščine konkretnega primera. Tako merila za presojo skrbnosti ravnanja gospodarske družbe ni pravilno objektivizirati, do česar pride, če se ne presoja, ali je gospodarska družba glede na svoje "osebne" okoliščine morda ravnala dovolj skrbno. Tudi gospodarski družbi mora biti, vsaj na načelni ravni, dana možnost vrnitve v prejšnje stanje, ne le v primeru višje sile ampak tudi, ko zatrjuje, da zamude ni zakrivila, ker je ravnala dovolj skrbno. Stališče, da gospodarska družba odgovarja za zamudo v sodnem postopku, ki je posledica napak njenih zaposlenih, neupoštevaje okoliščine konkretnega primera (na primer neodovisno od tega, ali je sicer poskrbela za ustrezno organizacijo dela, in od tega, ali je morda šlo za prvo vročitev sodnega pisanja v postopku), dejansko pomeni, da se od nje zahteva ne samo skrbnost dobrega gospodarstvenika, ampak celo skrbnost dobrega (pravnega) strokovnjaka. Taka zahteva pa se lahko v posameznem, izjemnem primeru izkaže za prestrogo. Upoštevaje tudi okoliščino, da pravne osebe uživajo v postopku pred sodiščem (v bistvenem) enaka ustavna procesna jamstva kot fizične osebe, jim mora zato biti zagotovljena ne le namišljena, ampak stvarna možnost, da lahko tudi zunaj višje sile dosežejo vrnitev v prejšnje stanje.
Bistveni argument sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, da naj dolžnik ne bi bil dovolj skrben iz razloga, ker ni imel urejenega nadomeščanja odsotne delavke A. A., zato v konkretnem primeru ne vzdrži. Pač pa iz povzete dolžnikove trditvene podlage izhaja, da je dolžnik, v času procesa menjave sedeža oziroma poslovnega naslova, že imel ustaljeni način sprejemanja pošiljk, in sicer tako, da je delavka B. B. na starem (tedaj še registriranem) naslovu C. prevzeto pošto takoj nesla na novi naslov D., kjer jo je delavka A. A. praviloma še isti dan tudi prevzela in vpisala v poštno knjigo. Temu vidiku trditev iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje sodišče prve stopnje, pri presoji dolžnikove (ne)skrbnosti ni pripisalo ustrezne teže, saj se je kot bistveno zmotno osredotočilo le na ugotovitev, da dolžnik ni uredil nadomeščanja v odsotne delavke A. A. Neovrednotene pa so posledično ostale dolžnikove trditve, da mu neskrbnosti ni mogoče očitati ravno zato, ker je imel v času menjave sedeža organiziran utečen, v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje opisani sistem sprejemanja pošiljk, ter da je do odstopa od ustaljenega načina prišlo izključno zaradi pomote delavke A. A., ki je bila posledica odsotnosti le-te v času dejanskega prejema sklepa o izvršbi na starem (tedaj še registriranem) naslovu dne 28. 11. 2024. Sodišče prve stopnje je s takšnim ravnanjem dolžniku dejansko odvzelo možnost, da dokaže, da je ravnal s potrebno skrbnostjo, oziroma da je do zamude prišlo kljub njegovi dolžni skrbnosti, izključno zaradi objektivno vnaprej nepredvidljive pomote njegove zaposlene.
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 226. ZMed člen 18, 18/3, 18/4, 41.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - objava popravka - odgovorni urednik - prehod obveznosti na novega dolžnika
Če se po pravnomočni sodbi, s katero se nalaga objava popravka, zamenja odgovorni urednik medija, preide v sodbi ugotovljena dolžnost objave popravka na novega odgovornega urednika.
Odgovorni urednik medija kot splošno pravilo odgovarja za vsako objavljeno informacijo. Če bi bila nova dolžnica res odgovorna zgolj za posamezne programske sklope, bi to moralo biti tudi navedeno v Razvidu medijev, saj se sicer pri avditoriju ustvarja napačen vtis oziroma dvom v to, za katere objavljene informacije odgovorna urednica odgovarja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00089430
KZ-1 člen 196, 196/1. ZKP člen 105, 105/2, 105/3.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - premoženjskopravni zahtevek - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku v obsodilni sodbi - konkretizacija zakonskih znakov
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno zavrnilo ugovor pravne narave, ki se nanaša na konkretizacijo zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja, in utemeljeno presodilo, da je konkretizacija zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja ustrezna kljub temu da se v izreku ne navajajo številčni zneski oškodovanja posameznih delavcev. Sodišče druge stopnje pritrjuje, da zadostuje opredelitev vrste prejemkov oziroma prispevkov, za katere so bili posamični delavci oškodovani, ter navedba časovnih obdobij, v katerih so plačila izostala, iz razloga, ker je objekt varstva predmetnega kaznivega dejanja stabilnost sistema socialne varnosti, v katerega je obdolženi posegel na očitani način; za obstoj kaznivega dejanja je torej nepomembno, kolikšno je bilo individualno oškodovanje za posamičnega delavca. Od tega ločeno vprašanje pa predstavlja oblikovanje odločbe o premoženjskopravnih zahtevkih, ki mora temeljiti na pravilih civilnega (materialnega in procesnega) prava; škoda mora biti izražena številčno, saj v nasprotnem primeru ni določljiva, kot taka pa ne more predstavljati predmeta civilne obveznosti niti odločba s tako neopredeljeno škodo ne more biti izvršilni naslov.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 365, 365-2.
stroški postopka - uspeh strank v postopku
Samo iz razloga, da je bila tožba potrebna, ni tožnik upravičen do povračila vseh stroškov postopka, saj je povračilo odvisno od njegovega uspeha v sporu. Tožnikov uspeh je 82 %, toženkin uspeh je 18 %.
ZUP člen 260, 260-1, 261. ZDSS-1 člen 58, 58/2, 81, 81/3
obnova upravnega postopka - novo dejstvo in dokaz
Za odločitev v tej zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali pomeni sklep sodišča Psp 102/2010 z dne 28. 8. 2024 in sodba sodišča Ps 260/2023 z dne 4. 3. 2024 za nov dokaz oziroma novo dejstvo v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Določeno je, da postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) se obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Za nov dokaz samo takšen dokaz, ki je obstajal že pred izdajo dokončne odločbe, vendar ni bil znan, ker se zanj ni vedelo. Možnost uporabe tega dokaza je nastala pozneje, ker se je zanj izvedelo oziroma se je nov dokaz našel šele po končanem upravnem postopku. V tej zadevi je bila sodna odločba izdana po dokončnosti upravne odločbe. Glede na navedeno v tem primeru ne gre za nov dokaz.
ZIZ člen 2, 2/1, 15, 46, 46/1, 72, 72/1, 72/2, 74, 74/3, 228. ZPP člen 112, 179, 189, 189/1.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - predlog upnika za odlog izvršbe - soglasje dolžnika - izvršilni postopek - uvedba izvršilnega postopka - začetek izvršilnega postopka - oprava izvršbe
Prvi odstavek 2. člena ZIZ izrecno odgovora na to vprašanje, kdaj se šteje, da se je izvršba začela, ne daje, zato je ob smiselni uporabi 15. člena ZIZ, odgovor poiskati v določbah ZPP, zlasti tistih, ki urejajo roke in pravočasnost vlog (npr. 112. člen ZPP). Če še nadalje primerjamo določbe pravdnega postopka: npr. ZPP v 179. členu določa, da se pravdni postopek začne s tožbo, medtem ko prvi odstavek 189. člena ZPP določa, da se pravda začne z vročitvijo tožbe toženi stranki. Na podlagi primerjave navedenih navedenih zakonskih določb je mogoče zaključiti, da je bil postopek izvršbe v obravnavanem primeru uveden z vložitvijo izvršilnega predloga, začel pa se je, ko je sodišče prejelo upnikov predlog za izvršbo, medtem ko sama oprava izvršbe predstavlja vsa izvršilna dejanja za izpolnitev upnikove terjatve, ki izhajajo iz sklepa o izvršbi.
V konkretnem primeru (ko je bil tudi predlog že vročen upniku in je sodišče izdalo sklep o izvršbi, ki je že postal pravnomočen) je tako pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se je izvršba že začela, saj že vročitev sklepa o izvršbi predstavlja dejanje oprave izvršbe, kar pomeni, da upnik, skladno z drugim odstavkom 72. člena ZIZ, za odlog izvršbe potrebuje pisno soglasje dolžnika, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje.
Toženka ni dokazala, da bi tožnica samovoljno in brez pojasnila zapustila delovno mesto in s tem kršila obveznosti iz delovnega razmerja. Zato ni podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
predlog za zavarovanje terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - prepoved razpolaganja s premičnimi stvarmi - prepoved odtujitev in obremenitev premičnin - neznatna škoda - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode
Pritožba pravilno navaja, da je v sodni praksi in pravni teoriji prevladujoče stališče, da vpis prepovedi razpolaganja s stvarjo za lastnika pomeni določeno prikrajšanje, ki mu povzroči škodo, za katero ni mogoče avtomatsko sklepati, da je zgolj neznatna. Pravica razpolaganja je namreč eden od elementov lastninske pravice, ki pa je ustavna kategorija. Seveda to ne izključuje možnosti, da bi ob obstoju določenih specifičnih okoliščin tudi tak poseg predstavljal zgolj neznatno škodo, a mora takšne okoliščine utemeljiti upnik. Iz tega razloga je sprejeta odločitev, da bo izdana začasna odredba, ki dolžniku prepoveduje odtujitev in obremenitev vozila, za dolžnika pomenila zgolj neznatno škodo, materialno pravno zmotna.
odškodninska odgovornost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - predpostavke odškodninske odgovornosti - izključitev protipravnosti - samovoljno ravnanje
Morebitne napake v postopku, pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja. V tej zadevi nikakor ni šlo za samovoljno, nezakonito oz. arbitrarno ravnanje toženca oziroma pri njem zaposlenih delavcev in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe o protipravnem ravnanju toženca neutemeljene.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00089555
ZZZ-1 člen 38a, 38a/1, 38a/2, 38a/3. ZJU člen 152, 152b. URS člen 14, 14/2, 23, 49, 50. OZ člen 252. ZST-1 člen 10, 10/1. ZST-1 točka 2.3.a. ZPP člen 227
pogodbena kazen - diplomat - mirovanje pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - namen zakonodajalca - ustavno načelo enakosti pred zakonom - taksna obveznost - avtonomija pogodbenih strank
Za odločitev v obravnavani zadevi je odločilno le, ali tožnica od toženca uveljavlja plačilo pogodbene kazni v skladu z 38.a. členom ZZZ-1. Dejstvo, ali je tožnica morda z drugimi diplomati sklenila drugačen dogovor kot s tožencem, ni pravno odločilno.
Primerjana položaja diplomatov in drugih javnih uslužbencev sta že v osnovi različna, v bistvenem pa se razlikujeta tudi glede na predmet pravnega urejanja. V takšnem primeru ni mogoče ugotoviti neskladja s splošnim načelom enakosti pred zakonom v smislu drugega odstavka 14. člena Ustave.
Pogodbena kazen, kot je določena v 38.a členu ZZZ-1, ni nesorazmerno visoka, in upošteva ekvivalentnost obveznosti in dajatev ter tudi specifiko delovnopravnih razmerij. OZ v 252. členu določa, da sodišče zmanjša na dolžnikovo zahtevo pogodbeno kazen, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti nesorazmerno visoka. Ta določba temelji na načelu pogodbene volje strank (pogodbeno dogovorjene kazni, kjer stranki sami določita višino ali način izračuna pogodbene kazni). V obravnavani zadevi pa gre za zakonsko in ne pogodbeno določeno višino kazni, ki takšno ekvivalenco obveznosti dejansko že inherentno upošteva na ustavno skladen način. Morebiten poseg v višino pogodbene kazni, ki je določena s prisilno pravno normo (in torej ne gre več za avtonomno voljo strank), bi zato pomenil samovoljen in arbitraren poseg v zakonsko določeno obveznost, zato sodna moderacija po pravilih, ki veljajo za znižanje pogodbene kazni po OZ (252. člen), ni mogoča.
Ker tožnik zoper prvostopenjski upravni akt, ki je bil izdan pred vložitvijo tožbe, ni vložil pritožbe in je ta akt postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo. O odmeri tožnikove pokojnine namreč že obstaja pravnomočna upravna odločba. Določba 75. člena ZDSS-1 dopolnjuje določbo prvega odstavka 274. člena ZPP. Tudi upoštevaje navedeno določbo se tožba zavrže v primeru, če je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088593
DZ člen 161, 269. ZPP člen 252, 252/3, 359. ZNP-1 člen 42.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - stiki med otrokom in staršema - urejanje stikov z otrokom - začasna ureditev stikov - razširitev stikov - ogroženost otroka - želje otroka - izvedenec - duševna motnja matere - strokovna pomoč - zloraba procesnih pravic - pregled s strani sodnega izvedenca - očitno izmikanje - korist mladoletnega otroka - odreditev zdravstvenega pregleda - prepoved reformatio in peius
Parcialno in kratkotrajno urejanje stikov z začasnimi odredbami (npr. za nekaj mesecev ali le za eno priložnost) ni primerno, ker le obremenjuje in (upoštevaje tudi ugovorni in pritožbeni postopek) podaljšuje sodni postopek, v katerem mora sodišče po naravi stvari in zakonu odločati hitro. Če sodišče oceni, da je v skladu s 161. členom DZ nujno z začasno odredbo urediti prav vse modalitete stikov (med šolskim letom, med počitnicami in med različnimi prazniki), je bolje, da to stori z eno začasno odredbo kot pa z več parcialnimi in zgolj kratkotrajnimi.
Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokazov. Sodišče je pri svoji presoji vezano na trditveno podlago strank, ki je izvedeni dokazi, kot je zaslišanje priče oz. stranke, ne morejo nadomestiti.
Sodišče mora opraviti ustrezno tehtanje interesov pravega lastnika nepremičnine na eni strani ter na drugi strani dobrovernega tretjega kot pridobitelja. Vendar pa se lahko to tehtanje opravi le ob podanosti ustrezne trditvene podlage. Te pa toženka ni podala.
ZPPOGD člen 1. URS člen 2, 15, 22, 34. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-a. ZDR-1 člen 74, 89, 89/1, 89/1-2, 91, 91/3. ZPP člen 181
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - razlog nesposobnosti - predlog za oceno ustavnosti - pristojnost delovnega sodišča - statut delniške družbe (d. d.)
Novejša sodna praksa šteje, da je v zvezi s presojo zakonitosti odpovedi bistveno vprašanje, ali je odpoved učinkovala ali ne; da se učinkovanje nanaša na (pravno in dejansko) podlago odločitve, ne pa na predmet odločitve in da če sodišče ugotovi, da je odpoved nezakonita, je podana podlaga za ugotovitev, da delovno razmerje na podlagi odpovedi ni prenehalo oziroma da še vedno traja. Načeloma torej velja, da je le izrek o ugotovitvi razmerja predmet dopustnega odločanja v skladu s 181. členom ZPP, ne pa tudi odločanje o tem, ali je odpoved nezakonita. Vendar pa je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi glede na okoliščine primera (specifičen položaj, ko je tožnik sprejel ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi z dne 3. 2. 2023, zato mu z nezakonito odpovedjo delovno razmerje pri toženki ni prenehalo in je obstajalo še do 30. 11. 2024) in dikcijo tretjega odstavka 91. člena ZDR-1, po katerem se "v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem", ustrezno ugodilo postavljenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi in njeno razveljavitev ter razvezo novo podpisane pogodbe o zaposlitvi.
Ni utemeljen predlog toženke za prekinitev postopka in predložitev zadeve v presojo ustavnosti Ustavnemu sodišču, saj je le na splošno zatrjevala protiustavnost določb 74. in 89. člena ZDR-1, ki urejata pravni položaj vodilnih delavcev in razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Toženka ne navaja, s katero določbo ustave je v neskladju stališče, da statut d. d. ni prisilni predpis iz 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zgrešeno je stališče toženke, da je bila zaradi navedenih določb v situaciji, ko ni mogla postopati zakonito. Kogentne določbe zakona, ki dopuščajo odpoved pogodbe o zaposlitvi le v zakonsko predvidenih primerih, niso v neskladju z ustavo.
Položaj vodilnih delavcev za razliko od položaja poslovodnih delavcev ne dopušča odstopanja od običajnih načinov prenehanja delovnega razmerja.
Tožnik je vložil tožbo zaradi nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove; gre za individualni delovni spor iz točke a) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega je pristojno delovno sodišče. Na stvarno pristojnost ne vpliva kasnejše prenehanje delovnega razmerja, saj je delovno sodišče pristojno tudi za odločanje o sporih med nekdanjim delavcem in delodajalcem.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088857
DZ člen 141, 141/1, 154, 156, 157, 157/1, 157/2, 160, 160/1, 163, 163/1. ZNP-1 člen 7, 42. ZPP člen 243, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o stikih - sprememba sklepa o začasni odredbi - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - hiter postopek - dokazni standard verjetnosti - izvedenec klinične psihologije - pravica do stikov - stiki v korist otroka - stiki pod nadzorom - sprememba ureditve stikov - načelo najmilejšega ukrepa - ogroženost otroka - obseg stikov - razširitev stikov
Pritožba zmotno meni, da sodišče ni imelo pravne podlage za spremembo že izdane začasne odredbe po uradni dolžnosti. Na podlagi prvega odstavka 160. člena DZ sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog izreče ukrepe za varstvo koristi otroka, odloči o prenehanju ukrepa, če so prenehali razlogi zanj, izreče drug ukrep za varstvo koristi otroka, če se med izvajanjem ukrepa izkaže, da slabo vpliva na otrokovo zdravje, razvoj ali premoženje, odloči o podaljšanju izrečenega ukrepa ali ukrep ponovno izreče. Sodišče mora odločitve spremljati in nadaljnje odločitve glede načina in obsega stikov prilagajati v nadaljevanju postopka ugotovljenim okoliščinam na podlagi poročil CSD oziroma glede na ugotovitve iz nadaljnje izvedbe dokaznega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo glede na ugotovljene dejanske okoliščine, ki so mu narekovale, da izda začasno odredbo po uradni dolžnosti, ne glede na trditveno podlago in predloge strank, saj nanje ni vezano (7. člen ZNP-1).
posebna revizija - sodno imenovanje posebnega revizorja - postavitev posebnega revizorja - hujše kršitve poslovanja kot pravni standard - domneva nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta
Za ugoditev predlogu je bistveno, da obstaja vzrok za domnevo o nepoštenosti ali hujših kršitvah zakona ali statuta, do katerih naj bi prišlo pri izvedbi prav tistih poslov, ki naj bi bili predmet posebne revizije. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo, ali je znotraj področij, ki jih predlagatelja predlagata kot predmet posebne revizije, v zvezi s posameznim od očitanih poslov oziroma ravnanj podan sum, da je prišlo pri vodenju teh poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.
OZ člen 131, 131/1, 165, 288, 299. ZPP člen 14. KZ-1 člen 20, 20/2, 54, 228, 228/1.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - škoda zaradi kaznivega dejanja - zamuda s plačilom - delno plačilo odškodnine - pravilo o vračunavanju - zapadlost odškodninske obveznosti - obstoj protipravnosti - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - identično dejansko stanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo, sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne odgovornosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki bi bile v nasprotju s tistimi ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne kazenske sodbe; pravdno sodišče lahko drugače ugotovi le dejstva, od katerih ni bila odvisna odločitev o kvalifikaciji in obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.